Ravno tako kot drugi so tudi uspešni lahko zasvojeni. Pa ne zaradi brezupne življenjske situacije ali podobnih socialnih stisk (čeprav tudi tega ne smemo izključiti), temveč preprosto zaradi ritma življenja, ki ga živijo, zahtev družbe do njih in tudi trendov. Vsi se kdaj pa kdaj predamo določeni odvisnosti, le uspešni pa se jim znajo upirati in jih nadzorovati. Oglejmo si te velike in male odvisnosti, ki vplivajo na kariero in uspeh.
Deloholizem
Deloholizem zaseda prvo mesto, saj super uspešni ljudje tudi veliko delajo. Preprosta resnica. Le redkim pade vse v naročje, če pa to hočejo obdržati, morajo delati. Deloholizem ni tako nedolžen pojav, kot se zdi na prvi pogled. Posledice tega so zelo neprijetne tako za deloholika kot njegovo okolico, predvsem najbližje. Težava je tudi v tem, da pogosto mešamo preobremenjenost in deloholizem. Preobremenjeni ljudje sčasoma »pregorijo«, doživijo hudo stisko, tako psihično kot fizično, deloholiki pa dejansko raje delajo, kot počnejo kar koli drugega. Tako kot pri vsaki drugi zasvojenosti je tudi tukaj pomembno, da se ‘doze’ sčasoma povečujejo, oseba, ki je padla v to stanje, pa se začne oddaljevati od drugih. Deloholiki naj bi bili tudi pretirani perfekcionisti, ki pa niso nujno osredotočeni na svoje rezultate, temveč predvsem na svoj trud.
Alkoholizem
Vsi vemo, kaj priporoča minister za zdravje, vemo pa tudi, kakšna je resnica. Ljudje, ki pijejo, so tudi uspešnejši. Kar je logično, saj so družabni. Alkohol pomaga k večji sproščenosti, veselemu razpoloženju, ne nazadnje »rahlo okajeni« lažje sklepamo poznanstva. Uspešni ljudje se držijo tega. Kakor tudi omejitev pri uživanju alkohola. Kajti zelo hitro se iz sproščene, veseljaško razpoložene osebe prelevijo v zamorjene melanholike ali agresivne pretepače. Vsak pameten pivec dobro pozna svojo mejo in je nikoli ne preseže. Razpoloženje alkoholikov niha glede na količino alkohola v krvi in ob kritično nizkih promilih postanejo živčni, razdražljivi, neznosni. Piti ali ne – to je stvar posameznika. Alkoholizem pa, žal, ni več samo stvar taistega, temveč je problem tudi njegove ožje in širše okolice. To pa je že daleč od uspešnosti.
Kajenje
Kajenje ni več popularno. Pravzaprav je skoraj povsod prepovedano, vsi se zgražajo nad kadilci in imajo kupe pripomb nad njihovim onesnaževanjem okolja. Za razliko od drugih zasvojenosti pa so kadilci večinoma zelo družabni. Veliko lažje navežejo stik z drugimi, kar je čisto logično. Lažje je reči: “Oprostite, imate ogenj?” Ali pa zadnje čase popularno: “A tudi pri vas ne smete kaditi v pisarnah?” In stik je navezan. Pridejo še drugi in zabava je tu. Je pa tudi res, da kadilci brez svoje ‘doze’ postanejo nezbrani in razdražljivi, zato niso najprimernejši za dolge sestanke in seje.
Kava
Dišeča, črna ali bela, je vsako jutro na skoraj vseh mizah. Ob kavi razpravljamo o težavah, se sproščamo, klepetamo, sklepamo posle in prijateljstva. Kofein je dokazano zdrav. Povečuje koncentracijo, ohranja nas budne in polne energije. O kavi lahko rečemo samo najboljše. Dokler se ne zgodita dva možna scenarija. Prvi in najhujši je, da kave zmanjka. Odvisniki od kofeina doživljajo celo hude glavobole, koncentracija pade, postanejo zaspani. Drugi scenarij pa je predoziranje. Pojavijo se živčnost, napetost, hiperaktivnost in kar je podobnih nadlog.
Hrana
Povzroča neverjeten užitek. Seveda dobra. Samo pomislite na svojo najljubšo hrano. Se vam že sline cedijo, ne? Hrana je več kot le zadovoljevanje fizioloških potreb. Hranjenje je obred. Lepo pogrnjena miza, okusna, dišeča, raznobarvna hrana, odlično pripravljena in prijetno postrežena. Poslovno kosilo, večerja ali samo malica lahko zelo hitro pripeljejo do sklenitve posla, saj sogovorniku podzavestno pošiljamo signale, ki jih nevede povezuje s poslom, ki ga ponujamo. Težava pa je, da mnogi postanejo zasvojeni s hrano. In čeprav se hrana ne zdi tako zelo nevarna, to lahko postane.
