Kvinoja izhaja iz Južne Amerike, natančneje iz Andov, kjer jo gojijo že 6000 let, in sodi med neprava ali psevdo žita. To pomeni, da ne sodi med trave temveč zeleno-listnato zelenjavo, a se jo večinoma uporablja kot žitarico. Med psevdo žita sicer sodijo še amarant, proso in ajda.
Inki, ki so imeli pridelek za nekaj svetega, so kvinojo imenovali tudi chisaya mama ali mater vseh žit. V času evropskega osvajanja južne Amerike pa je bila kvinoja s strani španskih kolonistov označena za manj vredno in hrano za Indijance, zato so celo aktivno zatirali njeno pridelovanje zaradi njenega statusa v nekrščanskih ceremonijah. Inki so bili tako prisiljeni gojiti pšenico namesto kvinoje.
Nasad kvinoje
(Foto: spaces.live.com)
Kvinoja je zelo nezahtevna za gojenje in raste do višine 4000 m, zahteva pa dovolj vlage in ima dolg čas rasti. Uspeva v zelo slabih razmerah z malo dežja, na visoki nadmorski višini, torej tam, kjer drugi posevki ne preživijo, zato je izjemno primerna za ekološko pridelavo.
Neobdelana je prekrita s plastjo saponinov, ki so precej neprijetnega, grenkega okusa in tudi rahlo strupeni (pri uživanju kvinoje, ki nima odstranjene plasti saponinov, lahko ustnice in jezik začasno rahlo omrtvijo), zato se jo obdela tako, da se to plast odstrani. Ta grenkost pa je v prid pridelavi, saj je zaradi nje neprivlačna pticam in zato potrebuje le minimalno zaščito.
Seme oz. zrna kvinoje
(Foto: thekitchn.com)
Hranilna vrednost kvinoje je približno 370 kcal na 100 gr, sicer pa jo sestavlja kar 16 % beljakovin (riž jih vsebuje 7,5 %, proso 9,9 % in pšenica 14 %), 6 % maščob (od tega dobre 3 % večkrat nenasičenih, še zlasti linolenske kisline), 64 % ogljikovih hidratov in 7 % vlaknin. Vsebuje tudi precej vitaminov: vitamin E, piridoksin (B6), riboflavin (B2), niacin (B3) , tiamin (B1) in folno kislino ter minerale: kalcij (skoraj 4x toliko kot pšenica), fosfor (2x več od pšenice), železo, mangan, magnezij, baker, natrij, kalij in cink.
Kvinojo se najpogosteje uporablja tako, da se jo skuha, pri čemer postane zelo rahla. Vpije kar štirikratno količino vode, kar se pozna tudi na zrncih, ki postanejo vodeno-prosojna, obdana s tankim belim obročkom. Njena prednost je tudi v tem, da se zelo hitro skuha, saj je pripravljena v približno 15 minutah.
Kvinoja je primerna za vse krvne skupine.
Kuhana kvinoja
(Foto: fitwithannie.blogspot.com)
Uporablja se jo lahko kot prilogo klasičnim jedem namesto krompirja, riža in testenin, za solate, za zajtrk namesto kosmičev in podobno – omejitev je le vaša domišljija.
Kje kupiti?
Kvinoja je naprodaj je v vseh bolje založenih trgovinah in trgovinah z zdravo prehrano. Semena se v dobro zaprti posodi ohranijo tudi eno leto ali več. |
* Esencialne aminokisline so tiste, ki so za organizem nujno potrebne in jih sam ne more sintetizirati, zato jih moramo dovajati s hrano.
Skrajni čas, da jo kupim in poskusim!
Tanja, hvala za tako zdravo osveščanje :).
Super članek. Sem že tuhtala, da bi jo enkrat nabavila, sedaj pa jo bom res. Moram še izbrskat kdaj jo lahko začnejo jesti dojenčki.
Še kakšen recept bi prosila, kako se jo pripravi ali se samo v vodi skuha ali kako?
Hvala, punce. 🙂 Pri meni sta amarant in kvinoja nadomestila krompir in delno riž.
AngelEye, je že na portalu. 🙂
Alena, glede na to, da ne vsebuje gluten, bi si upala trditi, da ga dojenčki lahko začnejo uživati zgodaj. Sicer so smernice glede uvajanja GH zelo različne, zato me res zanima, kakšne info boš našla.
Meni je kvinoja super! Največkrat jo naredim z zelenjavo (kot rižoto).
Alena, naj bi bilo nekje 8 mesecev, čeprav jo baje večina tolerira že prej, med 4 in 6 meseci. Tako, da najbrž najbolje, da poskusiš z manjšo količino, pa boš videla.
še nikoli je nisem poskusila, jo pa sedaj bom zagotovo
Jaz sem jo pred kratkim prvič poskusila in postala obsedena. Tako, da zdaj še vse domače silim s tem 😀