… lepotne izdelke slabo vplivajo na samopodobo in samozavest ženskih potrošnic. “Ena izmed ključnih sposobnosti oglaševalske industrije je v tem, da lahko popolnoma povprečne stvari prikažejo kot zelo zaželene in nujno potrebne,” pišejo Debra Trampe (University of Groningen, Nizozemska), Diederik A. Stapel (Tilburg University) in Frans W. Siero (University of Groningen). “V oglasu, kjer je šminka poleg luksuznega čevlja, šminka nampreč predstavlja simbol glamurja.”
Avtorji so izvedli štiri teste, da bi ugotovili različen pomen, ki so ga potrošnikom dali oglaševani izdelki v primerjavi z neoglaševanimi. Tako so ženskam udeleženkam raziskave pokazali ali izdelek za lepotičenje (senčilo za veke, parfum …) ali izdelek, ki rešuje težave (korektor, deodorant). Izdelek je bil predstavljen ali v okviru celotnega oglasa z bleščečim ozadjem in blagovno znamko, ali samostojno brez kakršnegakoli ozadja ali znamke.
Pokazalo se je, da so potrošnice so v primeru predstavitve lepotilnih izdelkov kot dela celotnega oglasa pogosteje razmišljale o sebi kot če jim je bil izdelek predstavljen samostojno.
Poleg tega so oglasi vplivali tudi na to, kako so se potrošnice počutile, kako so gledale nase: po tem, ko so jim pokazali izdelke za lepotičenje kot celoten oglas, so se videle manj pozitivno kot če so iste izdelke videle samostojno.
Tega učinka pa ni bilo, ko je šlo za predstavitev izdelkov, ki rešujejo težave.
Oglasi za poudarjanje lepote tako očitno dajejo potrošnikom občutek, da niso dovolj privlačni oz. da njihova dejanska privlačnost ni taka kot bi lahko bila. Potrošniki se primerjajo s podobami iz oglasov, četudi ti ne vključujejo človeških modelov. “Izpostavljenost oglasom za lepotne izdelke tako znižuje samopodobo potrošnikov na podoben način kot vitke in privlačne manekenke in ostale zvezdnice in zvezdniki,” so zaključili avtorji raziskave.
