Deli

Vedno bolj in bolj prihaja v vsesplošno zavest zavedanje o pomembnosti ekološkega ravnanja. Pred leti smo začeli ločevati sprva steklo in papir, kasneje pa smo dobili še zabojnike za biološke odpadke ter plastiko (embalažo).

PREBERITE TUDI: Ekologija doma

Počasi je ločevanje odpadkov prešlo v podzavestno navado

Sprva je ločeval le redko kdo – vladala so namreč razna prepričanja:

  • da se na smetišču tako ali tako vsi odpadki medsebojno pomešajo;
  • da smetarji tako ali tako vse odpeljejo v enakem zabojniku;
  • da ločevanje odpadkov ne bo veliko pripomoglo k čistejšemu planetu;
  • da ravnanje enega posameznika ne spremeni veliko.

Kasneje se je ljudska zavest začela spreminjati. K temu je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da smo ljudje spoznali, da smo dejansko vsak dan proizvedli več in več odpadkov (ne kot v starih časih, ko je bilo potrošniku na voljo manj izdelkov in posledično je bilo manj odpadkov). Ločevanje odpadkov se je v zadnjih letih pospešilo tudi z večjim ozaveščanjem ter z uvedbo zagroženih glob v primeru nepravilnega ločevanja.

Zakaj ločevati?

Odpadke ločujemo zato, ker jih tako najlažje recikliramo. Namesto, da se nabirajo kupi in gore smeti, se odpadki ločijo glede na sestavo in primerno ponovno uporabijo. Tako zmanjšamo odpadke in znova uporabimo del njih.

Ločevanje za začetnike

Če se ločevanja še vedno niste lotili, spadate med manjšino. Verjemite, da ni tako težko, kot se sliši; še več – ko vam bo to prešlo v kri, boste to počeli že podzavestno. Pravijo, da traja le nekaj dni, da neko ponavljajoče se dejanje postane navada, zato le pogumno!  Poglejmo tokrat ločevanje le v grobem; v prihodnjih člankih pa se bomo lotili razčlenjevanja posameznih tipov odpadkov.

Steklo in papir

Uredite si prostor za shranjevanje stekla in papirja – lahko so to škatle, ki jih imate na balkonu ali v kleti. Priporočljivo je, da imate to na bližnjem prostoru, saj vas bo daljava sicer odvrnila od ločevanja in tako boste odpadek vrgli kar v najbližje smeti – mešane odpadke. Lahko si omislite tudi posebne vrečke ali škatle za shranjevanje stekla in papirja poleg smeti, in ko se vam naberejo, jih nesete na ekološki otok. Papir se zbira tudi v dobrodelne namene, spremljajte akcije, ki se pojavljajo.

Mešani odpadki, embalaža in biološki odpadki

Zabojnike za mešane odpadke, embalažo in biološke odpadke imate vedno pred stavbo, v kateri živite. Če boste ločevali pravilno, boste imeli le malo mešanih odpadkov, smeti pa bodo manj smrdele, saj boste biološke odpadke (ki imajo slab vonj) odnašali sproti.

  • Biološke odpadke zbirajte v biološke vrečke, ki so razgradljive ali papirnate vrečke. Veliko ljudi počne to napako, da biološke odpadke zbira v plastični vrečki, s čimer pa v biološke odpadke dodajo plastiko, ki ni razgradljiva. Če biološke odpadke nesete v plastični vrečki, jih iz le-te stresite, vrečko pa zavrzite v zabojnik za plastiko.

Če niste prepričani, kam kakšen odpadek sodi, potem preverite na spletu. Skoraj vsako podjetje, ki odvaža odpadke, ima namreč svoji spletni strani seznam odpadkov in podatek, v kateri zabojnik sodi kaj.

PREBERITE TUDI: Varčevanje z električno energijo

Nevarni, kosovni in gradbeni odpadki; v čem je razlika?

Čeprav mnogi mislijo, da ti dve besedni zvezi pomenita enako, pa temu ni tako. Nekatere občine oz. komunalne službe imajo organiziran odvoz nekaterih odpadkov nekajkrat letno. V kolikor se vam pojavijo odpadki, ki bi spadali med nevarne, gradbene ali kosovne odpadke, pa jih lahko tudi sami pripeljete na zbirna mesta oz. smetišče. Informacije o tem, kam in kdaj lahko pripeljete odpadke, boste vedno prejeli pri komunalni službi, ki vam odpadke odvaža.

  • Kosovni odpadki

Kosovni odpadki so odpadki, običajno večjih velikosti, ki ne spadajo v navadne smeti. Pogosti kosovni odpadki so na primer pohištvo, talne obloge, vozički, športna oprema.

  • Nevarni odpadki

Kot že samo ime pove, sem spadajo nevarni odpadki, ki so škodljivi nam in okolju. Na embalažah nevarnih odpadkov so običajno tudi simboli, ki nas opozarjajo: vnetljivo, oksidativno, eksplozivno, zdravju škodljivo itd. To so recimo: zdravila; stari akumulatorji; baterije; olja; masti; barve; topila; pesticidi; kemikalije; neonske cevi.

  • Gradbeni odpadki

Med gradbene odpadke sodijo odpadki, ki so nastali ob gradnji, prenovi ali rušenju doma. To so: ploščice; opeka; omet; strešniki; kosi betona; cement.

  • Odpadna električna in elektronska oprema

Odpadno električno in elektronsko opremo je treba odlagati in zbirati ločeno. Nekateri kraji imajo posebne zbiralnike, tudi na ekoloških otokih, nekateri imajo tudi organiziran odvoz. Nekateri trgovski centri imajo posebna zbirna mesta za žarnice, baterije in podobno.

  • Oblačila in čevlji

Rabljena oblačila, čevlje in modne dodatke, ki so dobro ohranjeni, lahko oddate humanitarnim društvom ali v posebne zabojnike. Stare brisače in odeje lahko podarite živalskim zavetiščem.

Potrebno je le začeti

Pridružite se mnogim, ki se že dobro zavedajo, kako je ekološko ravnanje pomembno za nas in naš planet.”Vreči stran” v resnici ne obstaja. Ta kraj “Stran” mora torej nekje biti. Vsaka smet nekje konča; morda daleč vašim očem, a še vedno je ta odpadek skupaj z vami na našem planetu.

PREBERITE TUDI: Varčevanje z vodo ter ločevanje odpadkov

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here