… zdravje in pospešeno rejenje in staranje, temveč tudi dolgoročnega – deluje namreč tako, da povzroči izgubo želje po zdravi prehrani, je pokazala raziskava, opravljena na podganah. "Zanimivo glede tega odkritja je to, da če se enako zgodi pri ljudeh, to spremeni naše odzive na signale, povezane s hrano kot nagrado," je povedal avtor raziskave. "To je tako kot če bi imeli za kosilo sladoled, pa bi, ko bi bila priložnost, vseeno spet jedli sladoled."
Nezdrava prehrana, ki poleg klasične hitre prehrane zajema tudi preveč izdelkov iz moke, še zlasti bele pšenične; krompirja; oluščenih žitaric; sladic ter nezdravih maščob, tako ne le, da poslabšuje zdravje, vodi v mnoge 'sodobne bolezni' (ki pa jih v resnici s svojim načinom življenja pridelamo sami) in pospešeno rejenje, temveč tudi zmanjšuje željo po zdravi hrani. Študija tako pomaga razložiti, kako uživanje nezdrave hrane spremeni naše vedenje, slabša samo-nadzor in vodi v prenajedanje, bolezni in debelost.
Raziskovalci so na podlagi ugotovitev v raziskavi prepričani, da nezdrava prehrana povzroči trajne spremembe v možganih, med drugim v predelu, kjer se sprejemajo odločitve. Dandanes je že kar 10 odstotkov svetovne populacije ekstremno debele in vsako leto 2,8 milijona ljudi umre zaradi posledic debelosti. Debelost in ekstremna debelost sta namreč dva vodilna povzročitelja kroničnih bolezni, med drugim sladkorne bolezni, kardiovaskularnih bolezni in rakavih obolenj.
"S tem, ko debelost ljudi v razvitem svetu narašča, imajo oglasi za nezdravo prehrano večji vpliv na ljudi, ki so že debeli in se taki prehrani težko upirajo," je na koncu povedala dr. Amy Reichelt, glavna avtorica raziskave, ki je bila objavljena v Frontiers in Psychology.
