… s tveganjem za nastanek koronarne srčne bolezni pri ženskah, ne pa tudi pri moških.
Prehrana bogata z ogljikovimi hidrati poviša raven glukoze in škodljivih maščob (trigliceridov) v krvi, ob tem pa zniža nivo ‘dobrega’ holesterola HDL. A vsi ogljikovi hidrati nimajo enakega učinka na količino glukoze v krvi. Glikemični indeks nam pove prav to, za koliko določena hrana dvigne raven glukoze v primerjavi z enako količino glukoze ali belega kruha.
V raziskavi je sodelovalo skoraj 48.000 odraslih Italijanov, ki so izpolnili vprašalnike o njihovi prehrani. Raziskovalci so na podlagi odgovorov izračunali, koliko ogljikovih hidratov zaužijejo ter kolikšen je povprečni glikemični indeks hrane, ki so jo pojedli. Po osmih letih je 463 sodelujočih zbolelo za koronarno boleznijo srca, od tega 158 žensk.
Rezultati so pokazali, da je tista četrtina žensk, ki so zaužile največ ogljikovih hidratov, imela dvakrat višje tveganje za nastanek bolezni. Ko so te ogljikove hidrate razdelili v tiste z nizkim in visokim glikemičnim indeksom, so ugotovili, da je bilo tveganje za nastanek koronarne bolezni povezano predvsem s hrano z visokim indeksom glikemije. Pri moških povezave med ogljikovimi hidrati in povišanim tveganjem niso odkrili. Predvidevajo, da je to zaradi razlik pri metabolizmu glukoze in lipoproteinov, a bodo za potrditev teh predpostavk potrebne nadaljnje študije.
