V sodobnih časih imajo mnogi težave z anskioznostjo. Toliko bolj v zadnjem mesecu, ko se je življenje vsem obrnilo na glavo. A medtem, ko mnogi mislijo, da je kaj narobe z njimi, pa ne vedo, da ima velik vpliv na počutje prehrana. Smo to, kar jemo in tako, kot nam dobra hrana da energijo in zdravje, pozitivno vpliva tudi na psihično počutje in delovanje naših možganov. Po drugi strani slaba hrana ravno nasprotno – telo obremenjuje, ga slabi, sproža vnetne procese v telesu, ki vodijo v bolezni in pospešujejo ter ustvarja duševne težave in bolezni.
Katera hrana je torej tista, ki bi se ji morali izogibati, če imate težave z anksioznsotjo (pa tudi druge, kot so npr. depresija in vse ostale motnje).
Gluten
Ne, gluten ni problem le za tiste, ki imajo celiakijo ali preobčutljivost na gluten. Gluten je eden največjih sodobnih strupov in pravo lepilo, ki sproži val vnetnih procesov v telesu. Mnogi zdravilci in naravni zdravniki na to opozarjajo že leta, vendar jih je stroka zgolj zasmehovala. Sedaj pa so že na voljo tudi raziskave, ki njihove trditve potrjujejo.
Obstaja namreč velika povezava med črevesjem in možgani – pravzaprav so ugotovili, da je črevesje naši drugi možgani – zato prehrana tako zelo vpliva na naše počutje in duševno zdravje. Ste vedeli, da že misel na določeno hrano sproži izločanje sokov v želodcu, ki pomagajo pri prebavljanju te hrane?
Povezava prebavni trakt – možgani seveda poteka v obe smeri: tudi razdraženo črevesje pošlje signale možganom, zato je oseba, ki ima črevesne težave (lahko tudi nezavedne, kot je npr. prepustno črevesje), anksiozna, depresivna, pod stresom ipd. Zato je prehrana tako zelo pomembna in ima tako velik vpliv na naše duševno počutje.
PREBERITE TUDI: 12 načinov za naravno zdravljenje depresije
Gluten je direktno povezan s povzročanjem anskioznosti
Na centru za psihiatrične raziskave Maryland z univerze Maryland so ugotovili, da je z intoleranco na gluten povezanih več tipov anksioznosti. Pacienti, ki so bili eno leto na brezglutenski prehrani, so pokazali izjemno izboljšanje stanja anksioznosti.
Tudi motnje ko sto socialna fobija in panične motnje so že povezali z glutenom: pacienti, ki so uživali gluten, so imeli pogosteje tovrstne težave; poleg tega je bila prisotnost paničnih motenj tekom celega življenja veliko pogosteje prisotna pri uživalcih glutena.
Raziskovalci so ugotovili, da so bili otroci, rojeni materam, ki so imele prisotnih veliko protiteles za gluten, dvakrat večjo možnost za nastanek psihiatričnih obolenj, vključno s shizofrenijo kasneje v življenju. Prav tako so raziskave pokazale, da bo kar 22 odstotkov pacientov s celiakijo kasneje razvilo še kakšne nevrološke ali psihične motnje; in kar 57 odstotkov pacientov z nevrološkimi motnjami bo imelo prisotna antigliadinska protitelesa.
Seveda pa sta anksioznost in depresija tesno povezani in tudi tu se je gluten izkazal za dejavnik, ki močno vpliva na pojav depresije.
Raziskava je pokazala, da so imeli starejši, ki so bili preobčutljivi na gluten, dvakrat pogosteje depresijo. Po uvedbi prehrane brez glutena se jim je stanje močno izboljšalo.
Gluten ima močno vnetno delovanje
Poleg tega, da je gluten izjemno težko prebavljiv, saj je kot lepilo v prebavnem traktu, pa ima tudi izjemno močno vnetno delovanje, kar prav tako povzroči simptome depresije in anksioznosti. Čeprav morda nimate alergije ali preobčutljivosti na gluten, to še ne pomeni, da je zato zdrava hrana in da ga je dobro uživati.
Poleg tega po njem ni tudi nobene potrebe – ne vsebuje popolnoma nič koristnega, zato je idealno, da pretežni del žitaric – ali pa vse, če se le da – nadomestite z zelenjavo in zdravimi maščobami.
Če imate težave z anksioznostjo in depresijo, pa sicer živite zdravo (redno gibanje na svežem zraku, dovolj kakovostnega spanja, čim manj stresa …), potem je vsekakor dobrodošlo, da za 30 dni povsem izločite gluten oz. žitarice.
Rastlinska olja
Rastlinska olja so eden največjih strupov sodobne prehrane. So procesirana hrana in povsem neprimerna za uživanje.
Kaj sodi pod rastlinska olja?
- sojino olje
- olje oljne repice
- rastlinske margarine in namazi
- sončnično olje
Ta olja imajo močno vnetno delovanje. Razmerje med omega-3 in omega-6 je izjemno slabo in dandanes dobimo nekajkrat (pre)več omega-6 in nekajkrat premalo omega-3, ta olja pa to razmerje še dodatno porušijo. Tako se v telesu in možganih sprožajo močni vnetni procesi, ki povzročajo bolezni in pospešujejo staranje.
Skratka, so popoln strup za telo, možgane ter srce in ožilje.
PREBERITE TUDI: To hrano bi morali uživati za zdravo črevesje
Sladkor
Gluten in rastlinska olja pa nista edina ‘zločinca’ dobrega zdravja in počutja. Sladkor je eden najmočnejših povzročiteljev vnetnih procesov v telesu in poslabša občutke anksioznosti in depresije (ali pa ju celo sproži).
Sladkor – vključno s fruktozo – sproži poskok inzulina, ta pa sproščanje vnetnih citokinov. V študiji so ugotovili, da so bile podgane, ki so uživale sladkor, pogosteje in hitreje anksizozne; prav tako, ko so uživale sukrozo.
To pa še ni vse: v črevesju imamo več milijonov bakterij in sladkor hrani slabe bakterije. Tako se te razraščajo in izpodrinjajo dobre, koristne črevesne bakterije, kar lahko vodi v izjemno hude duševne težave in bolezni. Koristne bakterije so nujno potrebne ne le za dobro delujoče in zdravo črevesje in prebavo, temveč tudi dobro počutje in duševno zdravje.
Kaj jesti za dobro počutje in zdrave možgane?
Če želite zdravo telo in možgane ter hkrati dobro počutje in duševno zdravje, morate uživati hrano s protivnetnim delovanjem. Zanimivo dejstvo je, da je hrana, ki je zdrava za možgane, zdrava tudi za celo telo. Tako z zdravo prehrano poskrbite preprosto za vse.
Hrana, ki deluje protivnetno
- ribe (negojene)
- omega-3 maščobe
- zelenolistnata zelenjava
- vsakršna zelenjava
- zdrave maščobe (olivno olje, maslo, ghee, kokosovo olje, avokado olje …)
- nepraženi oreščki
- začimbe (kurkuma, ingver
- probiotična hrana (kefir, jogurt, kislo zelje, kimchee …)
Probiotična hrana je zelo pomembna, saj ima velik vpliv na črevesje, saj ohranja oz. vzpostavlja zdravo ravnovesje črevesnih bakterij. Raziskave so pokazale, da so ženske, ki so 4 tedne uživale probiotike, imele povečano aktivnost v predelih možganov, namenjenih kontroliranju občutkov.
So torej simptomi duševnih motenj lahko posledica prehrane?
Vsekakor! Ne le, da so lahko, temveč prav zagotovo so. Zatorej preden posežete po sintetičnih farmacevtskih kemikalijah, ki agresivno posegajo v ravnovesje v možganih in imajo izjemno hude stranske učinke, najprej poskrbite za osnovo: torej redno gibanje, zdravo prehrano ter dovolj kakovostnega spanca. Poskusite vsaj za 30 dni in presenečeni boste – pa ne le nad boljšim počutjem, temveč tudi več energije, boljšim zdravjem ter lepšim in vitkejšim telesom.
PREBERITE TUDI: Zato bi se morali ljudje, ki imajo depresijo, redno gibati
