Glavobol

Glavobol je najbolj pogosta nesimptomatska bolečina, kar jih poznamo. Večina se z njim sreča vsaj enkrat v življenju, še veliko več pa je takih, ki ga doživljamo nekajkrat mesečno. Kaj povzroča glavobol, katere vrste glavobolov poznamo in kako se z njimi spopasti?

Kaj sploh je bolečina? Bolečina je subjektivno doživljanje neprijetnih, bolečih dražljajev in jo je težko natančno ali objektivno definirati, še težje meriti. Po navadi je bolečina neposredna posledica poškodbe tkiva (npr. udarec, ureznina, propadanje tkiva, vnetje …) s spremljajočimi vnetnimi procesi. Taki bolečini pravimo simptomatska.

Poznamo več vrst glavobolov: glavobol, ki sledi poškodbi glave, in je bolečina njena logična posledica; glavobol zaradi možganskega tumorja; tenzijski glavobol; migrena; glavobol kot spremljajoči simptom virusnih in prehladnih obolenj … Le v prvih dveh primerih, torej pri glavobolu zaradi poškodbe glave in možganskega tumorja, imamo opravka s simptomatsko bolečino. Pri vseh drugih naštetih vrstah glavobolov pa doživljamo bolečino, čeprav ni prisotne nobene poškodbe tkiva ali vnetnega procesa, zato pravimo, da je večina glavobolov, s katerimi se pogosto srečujemo, nesimptomatskih ali primarnih.

Čeprav imamo pri glavobolu največkrat občutek, kot da nam bo razneslo glavo in da nas bolijo možgani, pa nas ti ne morejo boleti, saj možganovina ni oživčena. Nasprotno pa so oživčene možganske žile, možganske ovojnice, kosti in strukture obraza. Bolečina pri glavobolu je lahko blaga, komaj zaznavna ali le zmerno moteča (npr. tenzijski glavobol), pa vse do neznosne bolečine pri migreni in nekaterih drugih vrstah glavobola.

Poglejmo si zgoraj naštete nesimptomatske glavobole malo natančneje.

­Tenzijski glavobol

Za to vrsto glavobola je značilna topa, slabo lokalizirana bolečina, ki se po navadi začne v zatilju, lahko pa se razširi tudi naprej do čelnega predela glave. Tenzijski glavobol je lahko naš vsakdanji spremljevalec zaradi narave našega dela, saj je zelo pogost, če več ur dnevno presedimo za računalnikom in zaradi tega trpijo naše oči, k njemu pa prispeva tudi slaba oz. neprimerna drža hrbta, vratu in ramen. Tenzijski glavobol se pojavlja preprosto kot glasnik stresa, preobremenjenosti in utrujenosti. Pogosto pomagajo telovadba, sprehod v naravi, sprostitev v obliki vroče kopeli ali poslušanja umirjene glasbe, tudi aromaterapija. Če je vztrajnejši, lahko posežemo po nekaterih OTC-analgetikih, vendar najprej poskušajmo na druge načine.

­

Migrena

Migrena je ostra, navadno utripajoča bolečina v določenem predelu glave, skoraj vedno lokalizirana le na eni polovici glave. Glede na različne spremljajoče simptome razlikujemo nekaj različnih vrst migrene, npr. migreno z avro (kjer pacient od nekaj ur do nekaj minut pred začetkom migrene vidi svetlobne pojave v obliki sijanja pred očmi ali pa zatemnitve dela vidnega polja …) ali migreno brez avre. Pogosto se ob migreni pojavlja tudi intenzivna bolečina za očesom na isti polovici glave, ki jo lahko spremljajo solzenje ter celo deloma omrtvela veka in huda slabost, lahko z bruhanjem.

Migreno lahko sprožijo ali poslabšajo nekateri vonji (še posebej močni, blagi pa le redko), vrste hrane (npr. sir, čokolada, kofein) ali določeni svetlobni dražljaji (npr. sijanje sonca neposredno v oči, bliskanje stroboskopa v temi ipd.). Vse to je odvisno od posameznika, zato se svetuje, naj človek z nagnjenjem k migrenam poskuša ugotoviti, kaj migreno pri njem sproži ali poslabša. Ženske imajo migrene pogosteje od moških, še posebej je za to ‘kriva’ porast estrogena v drugi polovici menstrualnega cikla. Neredke ženske zato dobijo migreno kot ‘znanilko’ PMS-ja, lahko tudi v prvih dnevih menstruacije. Visokodozne kontracepcijske tablete, ki vsebujejo estrogen, pogosto poslabšajo migrene ali jih celo povzročajo pri ženskah, ki jih sicer nimajo. Pri migreni OTC-analgetiki redko pomagajo, sploh pri zelo močnih migrenah. Pregled pri nevrologu, ki bo izključil druge možne vzroke za zelo hud glavobol, je nujen. Predpisal vam bo zdravilo proti migreni, za katerega pa je ključno, da ga vzamete pravočasno. Če se vam začnejo pojavljati značilni predmigrenski znaki, ki jih pri sebi verjetno že prepoznate, nikar ne odlašajte in takoj vzemite predpisano dozo antimigrenika. Le tako boste preprečili razvoj migrene – ko se ta razvije, jo je namreč nemogoče ustaviti, temveč morate počakati, da izzveni, kar pa lahko pomeni ure in celo dneve hudih bolečinskih muk ter negibnega ležanja v temi.

Glavobol kot spremljajoč simptom prehladnih in virusnih obolenj

Glavobol kot spremljajoč simptom prehladnih in virusnih obolenj je nadležna, a logična posledica povišane telesne temperature, zamašenega nosu, vnete in nabrekle nosne sluznice ter napenjanja zaradi kašljanja, lahko tudi vnetja sinusov. Pripravki, ki so v lekarnah na voljo za lajšanja tovrstnih obolenj, so po navadi kombinirani (torej vsebujejo več učinkovin, in ne le ene), vsi pa v osnovi vsebujejo enega izmed šibkih analgetikov (acetilsalicilna kislina, paracetamol, ibuprofen …). V tolažbo vam je lahko, da bo glavobol z vsakim dnem prehlada manjši ter bo ob počitku in pravilnem doziranju zgoraj omenjenih pripravkov kmalu izzvenel.