… postaja vedno bolj izolirana. Različne raziskave so pokazale, da imajo Američani (a lahko trdimo, da je pri nas podobno) manj pravih prijateljev zunaj družine kot kadarkoli prej. Eden od štirih sploh nima pravega zaupnika in v neki raziskavi je kar 75 % študentov izkazalo manj empatije kot njihovi sovrstniki pred 30 leti. Ob tem se je pri študentih povečal narcisizem, kar prav tako ne pomaga pri družbenih odnosih.
Virtualna razmerja očitno ne zadovoljijo naše osnovne potrebe po \’povezanosti\’, ki zahteva tesna razmerja z ostalimi. Zdi se, da je za to socialno potrebo težje skrbeti ko dosežemo odraslo dobo in se zaposlimo. A še vedno se najde čas – ne smemo se prepričati, da smo prezaposleni, da bi lahko živeli. Eden izmed odličnih načinov za izboljšanje resničnega družabnega življenja je udeležba v skupinski vadbi. Šport nudi skupno točko za ustvarjanje povezav med neznanci, ki se lahko razvijajo v doživljenska prijateljstva. Osnova sta zabava in aktivnost, zato lažje prestopimo običajne družbene meje, ki so pogosto povezane z našim dohodkom.
Veliko ulic je dandanes praznih, sploh v predmestju, kjer se ljudje pojavijo zunaj le takrat, ko se odpeljejo v službo ali pridejo domov. Tudi otroci so v stanovanjih, zakopani v video igre. Raziskave kažejo, da se ljudje vedno redkeje pridružujejo skupinam, tvorijo športne ekipe ali civilna gibanja. Vedno več ljudi živi samih. Več je socialne izoliranosti, ki ima za posledico manj empatije in socialnih spretnosti.
A študije so pokazale, da sodelovanje v prijetnih družbenih aktivnostih poveča možnosti za dnevno boljše počutje. Ko se povezujemo z ostalimi, se tudi bolje povežemo s svojim jazom in ne kažemo le neke maske. A za vse to se je potrebno nekoliko potruditi – potrebno se je spraviti iz hiše, stran od računalnika in mobilnega telefona. Klikanje je res veliko bolj preprosto, a resnična udeležba je tista, ki zadovolji naše temeljne potrebe.
PREBERITE TUDI: Kako nas Facebook dela depresivne in kako to preprečiti
Internetne socialne skupnosti so po mojem mnenju nevarne kot rak, ki se začne neopazno, ne boli… pa vendar.
Sami se brez pomisleka registriramo, uporabljamo, smo čisto navdušeni, vemo vse o vsakem, mimogrede opravimo kak pogovor – vendar, vse to SAMI za mrtvim ekranom.
Ker sem študentka in mi je fb, preden sem ga izklopila zelo uničeval koncentracijo. Ne morem opisati občutkov svobode in nenavezanosti ko grem na računalnik in mi ni potrebno več vklapljati fb – (za fax delam neprimerno bolj skoncentrirano in vestno). Pred tem sem to počela že kar podzavestno – priznam, bila sem nekoliko odvisna. Visela sem gor, pregledovala profile, lajkala, limala pesmice, se pogovarjala. Neproduktivno početje.
Skratka, vsem ki imate težave s fb, iz srca toplo priporočam da se izklopite. Verjemite mi da ni česar ne boste pogrešali in nič zamudili.