Nova raziskava, opravljena na univerzi na Floridi, je pokazala, da t.i. ‘kengurujčkanje’, torej crkljanje otroka na materini goli koži, dolgoročno pozitivno vpliva na razvoj otrokovih možganov; na mater pa tako, da zmanjšuje nevarnost za nastanek poporodne depresije.

Crkljanje z novorojencem in otrokom direktno na golo kožo obeh kaže na pomembnost tesnega telesnega stika, ki ima vpliv celo na razvoj možganov otroka in psihično stanje matere. Poleg tega so raziskovalci opazovali tudi hormon ljubezni in povezanosti, oksitocin; ter hormon stresa, kortizol, pri materi in otroku. Primerjali so 6 tednov ‘kengurujčkanja’ in navadno crkljanje mater in otrok (torej brez gole kože) v prvih treh mesecih življenja.

Mamice so kengurujčkale ali le crkljale svoje dojenčke 6 tednov po 1 uro na dan, dobile pa so tudi dnevnik, kamor so zapisovale pogostost kengurujčkanja oz. crkljanja. Obema skupinama dojenčkov so pri 3 mesecih izmerili EEG aktivnost, redno pa so preverjali tudi stopnjo oksitocina in kortizola; slednjega tudi po tem, ko so dojenčka izpostavili manjši stopnji stresa.

Rezultati študije, objavljene v znanstveni publikaciji Infant Behavior and Development, so potrdili izjemne pozitivne učinke kengurujčkanja. Še posebej opazen vpliv je bil na levi frontalni del možganov, ki je odgovoren za zahtevnejše kognitivne sposobnosti in uravnavanje čustev. Tako mati kot tudi otrok sta imela povišan oksitocin in nižji kortizol ter reaktivnost na stres.

Tako so ponovno potrdili in dokazali, da izkušnje v zgodnjem otroštvu določajo regulatorne sposobnosti kasneje v življenju, saj se na ta način ustvarja varen stil navezanosti.

PREBERITE TUDI: Crkljanje in tolaženje otroka, ki joka, ni razvajanje

loading...


PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj