Bolezni ščitnice

Ščitnica je ena izmed največjih endokrinih žlez v našem telesu. Ima značilno metuljasto obliko, leži pa v vratu malenkost pod grlom in s sprednje strani obdaja sapnik.

Gre za izredno pomembno žlezo, ki preko izločanja tiroksina in ­trijodtironina vpliva na našo presnovo (na njegovo hitrost, skladiščenje beljakovin, porabljanje energije, srčni utrip …), na zagotavljanje pravih koncentracij kalcija v našem telesu, ter določa občutljivost našega telesa na druge hormone. Iz naštetega je mogoče sklepati, da je pravilno delovanje ščitnice bistvenega pomena za mnoge življenjske funkcije, okvara ščitnice pa kvarno vpliva ne le na kvaliteto življenja, temveč tudi na zdravje drugih naših organov in organskih sistemov.

Bolezni ščitnice so v našem svetu zelo razširjene, med ženskami bolj kot med moškimi, najpogosteje pa so prizadete ženske v rodni dobi. Pogosto bolezen lahko izbruhne med nosečnostjo, še pogosteje po porodu, zato je takrat še bolj pomembno, da se znamo opazovati in v primeru morebitne že prej postavljene diagnoze spremljamo stanje, da se ne poslabša. Žal je lahko bolezen ščitnice dolga leta latentna (skrita), zaradi česar svoje slabo počutje prej pripišemo utrujenosti, preobremenjenosti, depresiji in še marsičemu. Ker se pri določenem številu ščitničnih bolezni pojavlja povečanje ščitnice, mestoma odebeljen vrat ali tipljive bule na področju ščitnice, je priporočljivo, da si občasno pretipamo vrat. V primeru kakršnekoli bule je potreben pregled pri specialistu tirologu, ki ščitnico natančno pregleda in opredeli naravo bule. Opredelitev poteka preko serije preiskav, od ultrazvoka, preko preiskave ščitnice po prejetju doze radioaktivnega joda (s katerim se določa aktivnost posameznih delov ščitnice), pa do biopsije. Prav slednja, torej odvzem majcenega koščka ščitničnega tkiva (ponavadi z biopsijsko iglo), je hiter postopek za odvzem celic, ki se jih nato pod mikroskopom preišče ter ugotovi, za kakšne vrste celic gre ter ali so celice benigne ali maligne.

­