Če vas bolečine v želodcu ali pekoča zgaga mučijo morda dva do trikrat letno, pa še to po kozarcu belega vina ali orehovi potici, potem ni posebnega razloga za skrb. Če pa vas te težave spremljajo 3 dni na teden ali več skozi daljše časovno obdobje, potem svetujemo obisk pri zdravniku. Ta vam bo najprej predpisal zdravila, ki bodo zmanjšala izločanje želodčne kisline, če pa to ne bo pomagalo, vas bo napotil na preiskave – endoskopijo, kjer bo specialist videl, ali gre za morebitne spremembe na sluznici prebavil, okužbo s H. pylori, … Zelo pomembno je vedeti, da je potrebno te težave pravilno nasloviti in zdraviti, saj lahko tudi navidez nedolžna okužba s H. pylori čez leta vodi v brazgotinjenje sluznice in celo raka na prebavilih. Nikar pa ne odlašajte s takojšnjim obiskom zdravnika, če opazite kri v bruhanju ali blatu, težave pri požiranju hrane oziroma so bolečine v želodcu tako močne, da jih težko prenašate. Prav tako velja posebej opozoriti nosečnice, naj bodo pozorne na naravo bolečin v trebuhu ter spremljajoče znake. Neugoden občutek in bruhanje sta značilna za prvo trimesečje, kasneje se lahko pojavi pekoča zgaga. Če pa ste v drugem ali tretjem trimestru nosečnosti in imate močne bolečine v želodcu, predelu žličke ali jeter in zraven morda celo bruhate, nemudoma obiščite svojega ginekologa. Našteti znaki so lahko namreč znamenje nekaterih zapletov v nosečnosti, kot sta preeklampsija ali HELLP sindrom.
Dejavniki, ki vplivajo na želodčne težave
Če vas občasno muči pekoča zgaga ali bolečine v želodcu, je dobro vedeti, da nekateri dejavniki lahko poslabšajo te težave. Sem spadajo: težka, mastna in ocvrta hrana (orehi, pomfrit, cvrtje, …), alkohol in nikotin, pa tudi nepravilna drža in premalo gibanja. Če vas zgaga muči ponoči, je verjetno, da imate nepravilno lego vratu in glave, zato si poskusite zvišati vzglavje. Stres na delovnem mestu ali doma vsekakor ne prispevajo k izboljšanju stanja, zato svetujemo pacientom, naj vsak najde sebi primerno in ustrezno obliko sproščanja (šport, meditacija, branje, dihalne vaje, …) ter skuša konstruktivno pristopati k težavam.
Poleg vsega naštetega lahko dispepsijo poslabšajo (ali pa jo celo povzročijo) tudi nekaterazdravila. V največji meri so to nesteroidna antiinflamatorna sredstva ali šibki analgetiki, še posebej naj omenimo acetilsalicilno kislino (Aspirin). Le-ta poslabša stanje dispepsije na dva načina: prvič je že sama po sebi kislina, ki zniža že tako nizek pH v želodcu, drugič pa zavira delovanje nekaterih snovi (prostaglandinov), ki varujejo sluznico želodca pred poškodbami in razjedami. Zato naj opozorimo, da v primeru bolečin v želodcu ali spremljajoče zgage ne jemljite Aspirina, temveč raje posezite po paracetamolu (Panadol, Lekadol) ali naproksen natriju (Nalgesin). Vsekakor se o tem posvetujte s svojim farmacevtom.
