… področju preprečevanja zavržene hrane. V drugem delu projekta se bodo tako posvetili zmanjševanju količin odpadne hrane v šolah in vrtcih. Velik poudarek pa bodo namenili tudi združevanju vseh deležnikov ‘od vil do vilic’ z Nacionalno platformo za Slovenijo brez zavržene hrane.
V preteklih mesecih so Ekologi brez meja v sodelovanju projektnim partnerjem eTRI opravili pilotne preglede na slovenskih šolah in vrtcih z uporabo anketnih vprašalnikov in pilotnih pregledov. Na vprašalnike je odgovorilo 30 ustanov, v pilotni pregled pa je privolilo 17 šol in vrtcev. Izkazalo se je:
- da se v večini šol in vrtcev zavedajo problema, a da so rešitve velikokrat omejene s predpisi, priporočili in navadami šolarjev,
- da zavržejo največ zelenjavnih prikuh in prilog, enolončnic in polnozrnatega kruha,
- da stroški nabave hrane v šolah dosegajo vrtoglave zneske, med 90 in 100 milijoni € na leto in da skupaj z zavrženo hrano zavržejo še vanjo vloženo delo, energijo, vodo,
- da so stroški odvoza zavržene hrane zelo različni in da na letni ravni šole v Sloveniji za odvoz porabijo 3 do 4 milijone €,
- da skoraj nobena šola ne uporablja kompostnika za kompostiranje zavržene hrane, češ, da je to prepovedano.
Ekologi brez meja bodo v prihodnjih mesecih s posebnim programom za šolske in vrtčevske kuhinje skušali zmanjšati količine zavržene hrane v teh ustanovah. Program vsebuje ukrepe na vseh točkah, kjer je možen vpliv na nastajanje odpadne in zavržene hrane: ob nabavi, skladiščenju, pripravi, strežbi in odstranjevanju pripravljene hrane. Program bodo preizkusili z najmanj petimi šolami po Sloveniji.
Več glav, več ve! To vesta tudi volk in koza. Vse šole in vrtce bodo povabili, da slovenski javnosti predstavijo ukrepe, orodja in projekte, ki jih že izvajajo z namenom, da preprečijo nastanek ali zmanjšajo količino zavržene hrane. Najboljše oz. najučinkovitejše bodo objavili v publikaciji projekta.
Prav tako pa bodo nadaljevali s krepitvijo Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane in povezovanjem ključnih akterjev. Kljub zadržanosti Vlade do novih ciljev na področju odpadkov nasploh, bodo s podpisniki zaveze na delovnih srečanjih opredelili ukrepe, ki bi jih morala Slovenija izvesti do leta 2025 na področju zavržene hrane. Ključni akterji ravnanja z odpadno in zavrženo hrano so pridelovalci in predelovalci hrane, veletrgovci in trgovske verige, humanitarne organizacije in ustvarjalci socialnih inovacij. V prihodnjih mesecih bodo skupaj z njimi identificirali razloge za nastajanje odpadne in zavržene hrane, grožnje nadaljnje rasti količin ter možnosti in priložnosti za njihovo zmanjšanje. S podpisniki zaveze bodo ukrepe za dosego cilja (zmanjšanje količin zavržene hrane v Sloveniji do leta 2025 za 50 %) predstavili v začetku junija na nacionalni konferenci.
