Dolgotrajno vdihovanje strupenega, onesnaženega zraka močno zmanjša zaščitni učinek redne vadbe, kaže obsežna globalna študija, ki je trajala več kot desetletje in vključevala več kot milijon odraslih.

Čeprav vadba še vedno pomaga ljudem živeti dlje, se njene koristi drastično zmanjšajo v regijah z visoko stopnjo onesnaženosti z drobnimi delci, zlasti nad ključnimi mejnimi vrednostmi PM2,5, ki so pogoste v mnogih delih sveta. Raziskovalci poudarjajo, da se zunanje aktivnosti ne smejo ustaviti, vendar bi boljša kakovost zraka prinesla veliko večje koristi za zdravje.

Študija, objavljena v BMC Medicine, je preučila podatke več kot 1,5 milijona odraslih, ki so bili več kot deset let spremljani v več državah, vključno z Združenim kraljestvom, Tajvanom, Kitajsko, Dansko in Združenimi državami Amerike.

Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki živijo v območjih z znatnim onesnaženjem zraka, v obdobju študije doživeli opazno manjše zmanjšanje tveganja za smrt. To je veljalo za smrti zaradi vseh vzrokov, pa tudi zaradi raka in bolezni srca, čeprav so nekatere koristi vadbe še vedno ostale.

Onesnaževanje z drobnimi delci in njegov vpliv na telo

Ekipa se je osredotočila na ravni drobnih delcev ali PM2,5, ki so izredno majhni delci s premerom manj kot 2,5 mikrometra. Zaradi svoje velikosti lahko prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok.

Analiza je pokazala, da so se koristi vadbe močno zmanjšale, ko je letna povprečna raven PM2,5 dosegla 25 mikrogramov na kubični meter (μg/m3) ali več. Skoraj polovica (46 %) svetovnega prebivalstva živi v regijah, kjer je onesnaženost na tej ravni ali višji.

Vodja raziskave, profesor Po-Wen Ku z Nacionalne univerze Chung Hsing na Tajvanu, je dejal: »Naši izsledki ugotavljajo, da vadba ostaja koristna tudi v onesnaženem okolju, vendar pa bi izboljšanje kakovosti zraka te koristi za zdravje močno povečalo.«

Sosoavtor profesor Andrew Steptoe z Oddelka za vedenjske znanosti in zdravje UCL je dodal: »Naša študija kaže, da lahko strupen zrak do neke mere izniči koristi telesne vadbe, čeprav jih ne more povsem odpraviti. Ugotovitve so dodatni dokaz škode, ki jo lahko onesnaženost z drobnimi delci povzroči našemu zdravju. Menimo, da sta čist zrak in telesna aktivnost pomembna za zdravo staranje, zato spodbujamo večja prizadevanja za zmanjšanje ravni onesnaženosti, ki škoduje zdravju.«

Obsežna analiza razkriva jasne vzorce tveganja

V vseh študijah so odrasli, ki so vsaj dvakrat na teden opravili dve uri in pol zmerne ali intenzivne telesne aktivnosti*, imeli v primerjavi z ljudmi, ki niso dosegli te ravni aktivnosti, za 30 % manjše tveganje za smrt v obdobju študije.

Za zelo aktivne ljudi, ki živijo na območjih, kjer je onesnaženost s PM2,5 presegla 25 μg/m3, se je ta zaščitni učinek zmanjšal na samo 12–15 %.

Višje ravni onesnaženosti dodatno zmanjšujejo koristi vadbe

Ko so ravni onesnaženosti presegle 35 μg/m3, so se koristi vadbe še bolj zmanjšale, zlasti zaradi smrti, povezanih z rakom. V teh pogojih zaščitni učinki niso bili več tako močni. Približno 36 % svetovnega prebivalstva živi na območjih, kjer letna povprečna vrednost PM2,5 presega 35 μg/m3.

Sosoavtorica študije, profesorica Paola Zaninotto z Oddelka za epidemiologijo in javno zdravje UCL, je dejala: »Ne želimo odvračati ljudi od vadbe na prostem. Preverjanje kakovosti zraka, izbira čistejših poti ali zmanjšanje intenzivnosti vadbe v onesnaženih dneh vam lahko pomaga izkoristiti največ koristi vadbe za zdravje.«

V projektu so sodelovali raziskovalci iz Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, Avstralije in Azije. V analizi za Združeno kraljestvo so uporabili podatke iz britanske biobanke.

PREBERITE TUDI: