Botox in možgani: Nova odkritja
Že desetletja je Botox, oziroma botulinum nevrotoksin (BoNT), medicinski čudež, ki se široko uporablja za vse od glajenja gub do zdravljenja kroničnih migren in mišičnih krčev. Njegova moč izvira iz sposobnosti začasnega blokiranja živčnih signalov, predvsem v mišicah, kamor je injiciran.
Dolgoletno prepričanje je bilo, da so učinki Botoxa strogo lokalizirani in nikoli ne dosežejo možganov. Vendar pa nedavne raziskave kažejo veliko bolj kompleksno in fascinantno sliko.
Nove študije izpodbijajo tradicionalni pogled in kažejo, da vpliv Botoxa ni omejen na lokalno injiciranje. Raziskave na živalih kažejo, da lahko del botulinum toksina dejansko preide krvno-možgansko pregrado.
Še pomembneje je, da so študije pokazale, da se aktivni Botox lahko premika po živčnih poteh od mest injiciranja proti centralnemu živčnemu sistemu s procesom, imenovanim retrogradni aksonski transport, in se nato širi na povezane nevrone. To pomeni, da lahko aktivni toksin doseže in vpliva na možganske kroge, kar bistveno spreminja naše razumevanje njegovega dosega.
PREBERITE TUDI:Botoks slabi čustva
Raziskava
Raziskovalci so ugotovili, da se botulinski nevrotoksin tipa A, bolj znan kot botoks, po vbrizganju v kožo lahko seli v centralni živčni sistem. Odkritje odpira nova vprašanja o delovanju toksina in morebitnih neželenih posledicah.
Botulinum toksin, ki ga proizvaja Clostridium botulinum, pogosta bakterija v tleh, je ena najbolj strupenih snovi na Zemlji. Toksin prekine komunikacijo med živčnimi celicami, tako da uniči SNAP-25, beljakovino, ki nadzira sproščanje nevrotransmiterjev. Ta motnja ohromi mišice, ki jih nadzorujejo živčne celice.
Vendar iste lastnosti ohromitve omogočajo zdravnikom zdravljenje strabizma (ali škiljenja), migrene in kroničnih ter hudih mišičnih krčev, ki spremljajo nekatere poškodbe ali bolezni živčnega sistema, kot je cerebralna paraliza. Plastični kirurgi uporabljajo majhne odmerke za ohromitev obraznih mišic, s čimer zmanjšajo vidnost gub in gubic.
Matteo Caleo, nevroznanstvenik na Consiglio Nazionale delle Ricerche (Nacionalni raziskovalni svet) v Pisi v Italiji, in njegovi sodelavci so ocenjevali drugo možno uporabo toksina: zdravljenje epilepsije. Pri preučevanju njegovih učinkov na epileptične miši so opazili sledove toksina na obeh straneh možganov živali, čeprav so ga injicirali le na eno stran.
Z uporabo odmerkov, podobnih tistim, ki so predpisani za ljudi, je Caleojeva ekipa nato botulinum injicirala v oči, brke in možgane normalnih miši in podgan. Sledili so razgrajenemu toksinu – razcepljenemu SNAP-25 – da bi ugotovili, kje in kako se je gibal po živčnem sistemu.
V primeru botulina tipa A, ki se uporablja v botoksu, so razgrajene ostanke našli vzdolž živcev, ki izhajajo iz mesta injekcije, in v sosednjih živcih. Toksin je dosegel celo del možganskega debla. “Odkritje je bilo precej naključno … in presenetljivo,“ je dejal Caleo. “Znatni del toksina je aktiven tam, kjer ne bi smel biti.“
Po besedah nevroznanstvenika Christopherja von Barthelda z Medicinske fakultete Univerze Nevada v Renu je to prvi poskus, ki je pokazal, da botulinum migrira.
Rezultati študije, objavljeni 2. aprila v znanstveni publikaciji The Journal of Neuroscience, so bili objavljeni le nekaj tednov po tem, ko je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) začela preiskovati široko objavljene poročila o smrtnih primerih, povezanih z uporabo botoksa.
Čeprav strokovnjaki priznavajo, da je določitev “varnega odmerka” za medicinske in kozmetične namene lahko zahtevna, trdijo, da ni razloga za zaskrbljenost: “Botox se uporablja že več kot 25 let in ima zelo malo zapletov, razen v primeru prevelikega odmerka. … Menim, da strah ni upravičen.”
Dodali so še, da ima sposobnost širjenja toksina lahko tudi pozitivno stran, saj omogoča zdravnikom upravljanje možganskih motenj, kot je epilepsija.
PREBERITE TUDI: Strokovnjaki menijo, da botoks povzroča odvisnost
Kako Botox vpliva na možgane
Še bolj prepričljivi so dokazi o pomembnih posrednih učinkih Botoxa na možgane. S spreminjanjem senzoričnih vnosov iz injiciranih območij Botox sproži globoke plastične spremembe in reorganizacijo znotraj različnih centralnih struktur, vključno s hrbtenjačo, možganskim deblom in možgansko skorjo.
Te “plastične” spremembe v možganih so zdaj prepoznane kot ključni dejavniki, ki prispevajo k terapevtskim koristim Botoxa. Na primer, pri stanjih, kot so kronične migrene, se lajšanje bolečin pogosto pojavi pred ali traja dlje kot mišična oslabelost, kar kaže na centralni analgetični učinek.
Podobno lahko pri motnjah gibanja, kot sta distonija in spastičnost, reorganizacija možganov, ki jo povzroči Botox, privede do trajnih izboljšav, ki presegajo zgolj sprostitev mišic.
Varnost in prihodnost
Pogosti neželeni učinki so običajno blagi in lokalizirani, kot so modrice ali začasno povešene veke. Redki, resnejši neželeni učinki, kot so težave pri požiranju ali splošna mišična oslabelost, so običajno povezani s sistemskim širjenjem toksina, pogosto pri višjih odmerkih ali nepravilnih tehnikah injiciranja. Razvoj nevtralizirajočih protiteles lahko prav tako zmanjša dolgoročno učinkovitost.
To razvijajoče se razumevanje pomeni, da Botox ni več le periferni mišični relaksant, temveč sofisticiran nevromodulator s pomembnimi, čeprav pogosto posrednimi, učinki na CŽS. To odpira nove poti za raziskave, katerih cilj je maksimizirati te koristne centralne učinke, hkrati pa nenehno izboljševati njegovo varno in natančno uporabo za širši spekter nevroloških stanj.
PREBERITE TUDI: 12 nasvetov za bolj mladosten in svež videz (brez botoksa in polnil!)
