Počasi se tudi uradna znanost začenja zavedati, da nefizični vidiki človeškega bitja ne le dejansko obstajajo, temveč jih je mogoče razvijati v močna orodja za osebni razvoj. Eden od teh vidikov je intuicija, naš “šesti čut”, ki so jo uspele izmeriti številne študije.
Kaj točno je intuicija?
Intuicijo po navadi lahko opišemo z občutkom ali slutnjo. To je prihajanje do neke vrste ugotovitve o nečem – dogodku ali izkušnji – ne da bi že kaj vedeli o stvari, jo doživeli ali uporabili kakršno koli analitično sklepanje. Intuicija je bila tudi izmerjena, zato je ameriški Urad za pomorske raziskave priznal, da je razvil metode za razvoj in merjenje tega čuta za svoje vojake.
V članku, ki je bil leta 2017 napisan za Time z naslovom “The U.S. Military Believes People Have a Sixth Sense” (Ameriška vojska verjame, da imajo ljudje šesti čut), so med drugim napisali:
“Razumeti moramo, kaj povzroča ta tako imenovani šesti čut,” pravi Peter Squire, programski častnik v oddelku ONR za ekspedicijsko manevrsko bojevanje in boj proti terorizmu. Današnji mornariški znanstveniki dajejo manj poudarka poskusom teoretičnega razumevanja pojavov in bolj uporabi tehnologije za preučevanje skrivnostnega procesa, za katerega mornariški znanstveniki zagotavljajo javnosti, da ne temelji na vraževerju. “Če bodo raziskovalci razumeli proces, bodo morda prišli načini, kako ga pospešiti – in morda razširiti moč intuicije po vojaških enotah,” pravi Dr. Squire. Pentagon se osredotoča na to, da bi čim bolj povečal moč šestega čuta za operativno uporabo.”
Tudi dr. Judith Orloff, doktorica medicine, docentka klinične psihiatrije na UCLA, je za Forbes povedala: “V svoji zasebni praksi delam z vodstvenimi delavkami, ki pridejo k meni, da bi razvile svojo intuicijo. V njej vidijo ‘supermoč’, ki jo lahko uporabljajo pri vseh odločitvah na delovnem mestu, pa tudi vodilo, kako biti dober vodja in organizator.” Dr. Orloff meni, da po mnenju znanstvenikov intuicija deluje prek celotne desne strani naših možganov, možganskega hipokampusa in prek našega črevesja (tudi prebavni sistem ima nevrone).
Intuicija se kaže v delovanju nevronov, kar so zapisali v reviji Forbes:
Ko se nevrotransmiterji (kemični glasniki) v črevesju sprožijo, lahko začutite “metuljčke” ali občutek slabosti, anksioznosti. Bodite pozorni nanje. Ni naključje, da izmenično uporabljamo izraza intuicija in črevesje, saj je znanost dokazala, da ima naše črevesje svoje možgane oz. da je črevesje naši drugi možgani. Pravzaprav ima naše črevesje celotno mrežo nevrotransmiterjev, imenovano črevesni živčni sistem.
Telo je resnično neverjetna sestavljanka in verjetno nismo presegli niti vrha ledene gore, ko gre za odkrivanje, česa smo dejansko sposobni. Na primer, študija (metaanaliza) v reviji Frontiers in Human Neuroscience z naslovom “Napovedovanje nepredvidljivega: kritična analiza in praktične posledice napovedne anticipacijske dejavnosti” je preučila številne eksperimente v zvezi s predvidevanjem. Ti poskusi kažejo, da lahko človeško telo dejansko zazna naključno dostavljene dražljaje, ki se pojavijo 1 do 10 sekund vnaprej. Z drugimi besedami, vse kaže, da človeško telo ve za dogodek in se odzove na dogodek, ki se še ni zgodil. Kar se v človeškem telesu zgodi pred temi dogodki, so fiziološke spremembe, ki se merijo v srčno-pljučnem, kožnem in živčnem sistemu.
Morda so intuicija in druge nefizične sposobnosti, kot je predznanje, vgrajene v našo biologijo na način, ki ga (še?) ne moremo razložiti?
Gigerenzer, avtor knjige Gut Feelings: “Intuicija, trdi Gerd Gigerenzer, direktor Inštituta Maxa Plancka za človeški razvoj, ni toliko povezana z nenadnim “poznavanjem” pravega odgovora, temveč bolj z instinktivnim razumevanjem, katere informacije so nepomembne in jih je zato mogoče zavreči”
Gigergerger, avtor knjige The Intelligence of the Unconscious, pravi, da je hkrati intuitiven in racionalen: “Pri svojem znanstvenem delu imam slutnje. Ne morem vedno razložiti, zakaj menim, da je določena pot prava, vendar ji moram zaupati in iti naprej. Imam tudi sposobnost, da te slutnje preverim in ugotovim, za kaj gre. To je znanstveni del. V zasebnem življenju se zanašam na instinkt. Ko sem na primer prvič spoznal svojo ženo, nisem delal izračunov. Tudi ona ne.”
V članku, ki ga je leta 2008 objavil Dean Radin, glavni znanstvenik Inštituta za noetične znanosti (IONS), je napisano:
“Intuicija velja za ključni vir navdiha pri medicinskih diagnozah, tehnoloških inovacijah, poslovnih odločitvah, umetniških dosežkih in znanstvenih odkritjih. Na podlagi analize življenj številnih znanstvenih ikon je Root-Bernsteinova ugotovila, da praktično brez izjeme največji matematiki in znanstveniki trdijo, da je razvoj tega slikovnega, vizualnega, kinestetičnega ali na splošno čutnega algoritma (povezanega z intuicijo) osnova znanstvenega razmišljanja. Toda kaj je intuicija? Glede na njeno osrednjo vlogo pri razvoju znanosti in civilizacije bi lahko pričakovali, da je ta tema že več desetletij živahen predmet raziskovanja, zlasti v akademski psihologiji. Presenetljivo pa je, da je bila do nedavnega skrbno prezrta. Morda zato, ker kvazi magična, neracionalna narava intuicije predstavlja neprijeten izziv za znanost, ki se ponaša z močjo racionalnega spoznanja. Zdi se, da intuitivno znanje ne deluje kot metodični posegi, povezani z racionalnim mišljenjem, temveč se pojavi “v hipu” ali “naenkrat”, včasih s pravilnimi odgovori na kočljive znanstvene in tehnične probleme, elegantnimi rešitvami zapletenih matematičnih tez in popolnimi partiturami zapletenih glasbenih skladb.”
Inštitut HeartMath je poleg Radina pred nekaj leti izvedel zanimiv poskus: 26 odraslih oseb, ki so imele izkušnje z uporabo tehnik HeartMath in so lahko vzdrževale stanje srčne kohezije, je opravilo dva kroga študijskih protokolov v razmaku približno 2 tednov. Polovica udeležencev je protokole zaključila, ko so namerno za 10 minut dosegli srčno-koherentno stanje. Druga polovica je opravila enake postopke, ne da bi prej dosegla srčno koherenco. Nato so pri drugem krogu spremljanja postopek obrnili, pri čemer prva skupina pred dokončanjem protokolov ni postala srčno koherentna, druga skupina pa je pred tem postala srčno koherentna. Namen je bil preveriti, ali srčna koherenca vpliva na rezultate poskusa.
Udeležencem je bilo rečeno, da je namen študije testiranje odzivov na stres, in niso vedeli, kakšen je njen dejanski namen. Vsak udeleženec je sedel za računalnikom in dobil navodilo, naj klikne miško, ko bo pripravljen na začetek.
Zaslon je ostal prazen šest sekund. Poseben program je zabeležil fiziološke podatke udeleženca, nato pa se je na zaslonu ena za drugo prikazala serija 45 slik. Vsaka slika, prikazana za 3 sekunde, je sprožila bodisi močan čustveni odziv bodisi umirjeno stanje. Po vsaki sliki je bil zaslon za 10 sekund prazen. Udeleženci so ta postopek ponovili za vseh 45 slik, pri čemer je bilo znano, da 30 od njih izzove miren odziv, 15 pa močan čustveni odziv.
Rezultati poskusa so bili milo rečeno fascinantni. Možgani in srce udeležencev so se odzvali na informacije o čustveni kakovosti slik, še preden jih je računalnik prikazal (naključna izbira). To pomeni, da sta se srce in možgani odzivali na prihodnje dogodke. Rezultati so pokazali, da so se odzivi v povprečju zgodili 4,8 sekunde pred tem, ko je računalnik izbral slike.
Morda so bili še pomembnejši podatki, ki so pokazali, da je srce prejelo informacije pred možgani. “Najprej jo zabeleži srce,” je pojasnil doktor Rollin McCraty, “nato se prenese do možganov (čustveni in predfrontalni korteks), kjer lahko logično povežemo to, kar slutimo, in nazadnje do črevesja (ali tam, kjer se nekaj vznemiri).”
Na Inštitutu Heartmath menijo, da je ta študija pokazala, da ima srce poleg možganov tudi neke vrste intuitivno inteligenco.
Kako razvi(ja)ti svojo intuicijo?
Sicer pa je edini način, da razvijete svojo intuicijo, da z njo eksperimentirate. Včasih je to, kar mislimo, da je naša intuicija, lahko v resnici paranoja ali misel, ustvarjena v umu, ki ni nujno enaka intuitivnemu občutku – po drugi strani je lahko neprijeten občutek v želodcu, anksioznost, intuicija, ki nam sporoča, da s situacijo ali osebo nekaj ni v redu.
Več ko eksperimentirate, bolj se boste naučili razločiti, kaj je vaša intuicija in kaj ne. V današnjem času, ko je na voljo toliko informacij v zvezi z globalnimi dogodki, in je težko vedeti, čemu verjeti, lahko intuicija služi odličnemu namenu.
PREBERITE TUDI:
