Ste vedeli, da je bilo lani v Sloveniji sklenjenih pol manj zakonskih zvez kot pred dvema desetletjema? Tudi v Evropi smo na dnu lestvice.
Slovenski statistični urad je namreč sporočil, da je bilo leta 2003 v Sloveniji na tisoč prebivalcev sklenjenih le 3,4 zakonskih zvez (med letoma 1950 in 1970 se je v povprečju na leto poročilo 14.000 parov, v zadnjem desetletju pa je letno povprečje le 7.300), kar nas v celotni Evropi uvršča na rep statistike. Manj porok so namreč, na enako število prebivalcev opravili le v Andori (2,8) in v Gruziji (2,9). Manj kot štiri poroke na tisoč prebivalcev so zabeležili še v Belgiji in Bolgariji.
Največ porok omenjenega leta je bilo na Cipru, in sicer 13,9, sicer pa je ta otoška država tudi edina v Evropi, kjer število porok narašča. Dodajmo, da je trend na Cipru popolnoma drugačen kot pri nas, saj se je na Cipru število porok v zadnjih dveh desetletjih podvojilo.
Za začetek poglejmo še kakšen je položaj pri naših sosedih. Hrvaška in Italija se lahko pohvalita, da sta v Evropi zabeležili najmanjši padec števila porok. Če se je na Hrvaškem leta 1960 od tisoč ljudi poročilo 7,7 ljudi, se jih danes le še 4,5. Pri Italiji pa sta številki takšni: 8,9 in 5,0. V Avstriji in na Madžarskem je bil padec porok bolj občuten, pri prvi iz 8,3 na 4,6 in na Madžarskem iz 8,9 na 4,5.
To, da se starostna meja ženina in neveste pomika višje tako pri nas kot v Evropi je popolnoma logično. Poglejmo podrobneje slovensko povprečje: še pred tridesetimi leti je v zakonski stan stopal moški, ki je bil v povprečju star 25,8 let. Sedaj je ženin ob poroki ponavadi star nekaj čez 30 let. In kako je s slovenskimi nevestami? Leta 1960 so bile v povprečju stare skorajda 23 let, medtem ko so danes, ko stopajo v “sveti stan”, stare nekaj manj kot 28 let.
Popolnoma logično je tudi, da se ob zmanjševanju porok krepi “trend koruzništva”. Podatke o zunajzakonski skupnosti, ki je bila z zakonsko zvezo izenačena leta 1976, se pridobiva ob popisih prebivalstva, zadnji takšen je bil leta 2002 in ta je potem pokazal, da je v Sloveniji 40.092 parov, ki uživajo v “čarih koruzništva”. Ob tem mimogrede dodajmo, da se je od leta 1976 število otrok, ki so jih rodile neporočene mamice, z 10 odstotkov povečalo na 40.
Janina avtorica Žana Kapetanovič je v Jani zapisala, da je zaradi teh podatkov pravi preplah v cerkvenih krogih. V Cerkvi namreč trdijo, da je nedopustno, da zakon, ki je sprejel določene obveznosti, pravno izenačujemo z zunajzakonsko skupnostjo.
Cerkveno sklenjen zakon je brezpogojna odločitev za skupno življenje z izbranim človekom.
Proti koncu prepišem še zelo zanimiv odstavek iz odličnega prispevka z naslovom Zaljubljenost traja le tri leta in pol, zakonska sreča se pogosto izpoje že v letu dni, ki je bil pred kratkim objavljen v Nedelu: Po ugotovitvah dr. Aloizsa Stutzerja, enega izmed nosilcev raziskave, ki je v Nemčiji potekala kar 17 let na več kot 15.000 ljudeh, sreča in zadovoljstvo obeh partnerjev v nekaj letih pred poroko naraščata, vznesenost vztraja še približno leto dni po poroki, nato pa začne strmo padati. Najsrečnejše obdobje zveze je tako tik pred poroko in po njej, torej še pred rojstvom otrok. Zakonska sreča nato iz leta v leto kopni, dokler v desetih letih ne doseže ravni pred začetkom razmerja.
In čisto za konec vprašam tudi vas: Čutite tudi vi približno enako kot Nemci? Je tudi zaradi tega manj porok med nami?
Vir: ona-on.com
