Malo je ljudi, ki se lahko pohvali, da pred nastopom nimajo treme. Pa s tem ne mislimo samo na zdravo mero treme, ki je pri skupinskih nastopih celo priporočljiva. Govorimo o tremi, ki lahko pomemben in teoretično zelo dobro pripravljen predstavitveni nastop pripelje do poloma. Največkrat.
V zasebnem življenju po navadi ne dajemo posebne pozornosti načinu govora, za karieriste pa je izvajanje nastopov še kako pomemben dejavnik pri gradnji uspešne kariere. Pri tem je zelo pomembno, ali smo dobri retoriki ali ne. V nadaljevanju predstavljamo odgovor na vprašanje, kako pomembno je biti dober retorik za uspešno poslovno pot. Pogovarjali smo se z dvema učiteljema retorike.
Retorika, veščina prepričevanja
Retorika pomeni nastop pred skupino oz. skupino v nekaj prepričati. Dobri retoriki morajo biti tudi slavnostni govorniki. “Vpliv retorike na poslovno uspešnost je velik, saj gre za veščino prepričevanja, lahko bi celo rekli veščino vplivanja na ljudi. Prav to v poslovnem svetu zelo potrebujemo. Pomislimo na nekaj vsakdanjih primerov: nadrejeni mora svoje zaposlene prepričati, da bo treba spremeniti način dela, da bo na primer treba delati tudi v soboto. Morda jim mora predstaviti dosežene rezultate za preteklo obdobje, ki niso najboljši. Kako naj jih prepriča, da bo treba delati drugače, več, učinkoviteje? Veščina retorike jim bo prav gotovo pomagala,” je povedala Tanja Zidar Gale, trenerka retorike. Z njo se strinja tudi predavatelj retorike Zdravko Zupančič, ki pravi: “Retorika je veščina vplivanja oziroma spretnost slikovite in jasne predstavitve storitve, izdelka ali samega sebe.” To ponazarja s primeroma: “Cagav fant še nikoli ni spal z uspešno punco in poskušajmo si predstavljati uspešnega trgovca, ki ni spreten besedovalec …”
Karizma vs. retorika
Retorika ni nujen pogoj za uspešno kariero, vendar sta v tem primeru potrebni prirojena tovrstna veščina in karizma. Za nekatere pravimo, da so veliko veščin ‘prinesli s seboj na svet’. “Poznam ljudi, ki niso sistematično razvijali tovrstnih veščin, pa zelo dobro prepričujejo ljudi. So karizmatični, ljudje jim radi sledijo, z ljudmi znajo komunicirati, zavedajo se pomena etike … Verjamem pa, da bi jim nekatera znanja ali spretnosti zelo pomagale, še posebno v kritičnih ali konfliktnih položajih, kjer se zaradi stresa ljudje navadno drugače odzovemo,” pravi Tanja Zidar Gale. Stres je pri karieristih pogost pojav, zato je za obvladovanje sebe in reakcij drugih dobrodošlo nekaj vaje, da boste imeli pregled nad celotnim dogajanjem. Nasprotno pa uspešno karierno pot brez veščin retorike postavlja pod vprašaj Zdravko Zupančič, ki pravi: “Na dolgi rok zagotovo ne moremo biti uspešni, če nismo vešči retorike. Retorika je tudi veščina sporazumevanja in vodenja skupine. Brez dobrega sporazumevanja, brez natančnega poverjanja v poslovnem moštvu, brez navduševanja sodelavcev za naše zamisli je uspeh neobičajna izjema.”
Vaja še vedno dela mojstra
“Vsakdo je dober govorec, le da tega velikokrat ne zazna,” meni Zdravko Zupančič in doda, “veščino izboljšamo z nenehnim samopreverjanjem. Ni popolnosti, je samo napredek. Vsaka poslovna predstavitev, ki jo izpeljemo, je vaja za naslednjo.” Podobno nam je povedala tudi Tatjana Zidar Gale, ki govori o ‘drilu’, nujnem pogoju za dobrega retorika. “Potrebujemo izkušnje, ki nam pomagajo do učinkovitejše uporabe v praksi. Zato se tudi retorika najlažje razvija s strokovno pomočjo. Dobro je imeti koga, ki zna s povratnimi informacijami posameznike usmerjati k zastavljenemu cilju. Sama imam zelo pozitivne izkušnje z individualnimi treningi. Ko sva s posameznikom določila cilj in začela trenirati, so bili rezultati hitro vidni. Nič manj niso primerni skupinski treningi, saj imajo ljudje priložnost svoje nove veščine preverjati pred skupino.”
redki so tisti, ki jim je retorika položena takorekoč že v zibko. vse prevečkrat pa smo priča (so)govorcem, ki mencajo, nerazločno mrmrajo, ne uporabljajo telesa, ali pa so na videz neprimerno urejeni … na primer mi padejo profesorji na fakultetah, kjer se zares sreča vse živo. in potem se čudijo, zakaj so ena predavanja polna do zadnjega sedeža, na drugih pa vztraja komajda 10 študentov.