Vsi ga imamo, vsak dan se z njim srečujemo, pa vendar, ali ga poznamo? Zobni plak ali mehke zobne obloge – biofilm, ki se neprestano tvori v naših ustih. Kdaj in zakaj je nevaren? Kako ga lahko obvladujemo? Kaj se zgodi, če zobnega plaka ne odstranjujemo redno in temeljito?

Kaj je biofilm

Živimo v svetu mikrobov. Človeško telo sestavlja ogromno celic, a le 10 % je tistih, ki so njemu lastne. Vse druge celice predstavljajo mikroorganizmi.
V naravi živijo mikroorganizmi v dveh oblikah – kot proste celice ali kot pritrjene v skupkih. 95 % bakterij je v skupkih in pritrjenih na neko površino. Povsod kjer je prisotna voda in mikroorganizmi, nastane biofilm. Bakterije se prilepijo na trdo površino in začnejo izločati lepilu podobno snov, ki omogoča njihovo pritrditev na različne materiale: kovino, plastiko, zemljo, medicinske vsadke, tkivo. Najdemo ga povsod, npr. na kamnih v rekah, morjih, po ceveh, kjer se pretaka voda, v papirni industriji, v medicini, … Le redkokdaj biofilm odigra pozitivno vlogo. Največkrat povzroča težave, zato ga želimo odstraniti. V medicini na primer se pojavlja poleg zobnih oblog še na stenah katetra, umetnem sklepu, umetni srčni zaklopki, ledvičnih kamnih. Biofilm povzroči kar 65 % bakterijskih vnetij.

Biofilm v ustni votlini

V ustni votlini je kar 700 različnih vrst mikroorganizmov. Ustna votlina je tudi specifično mesto, kjer je zelo ugodno okolje za nastanek zobnega plaka oziroma ustnega biofilma. Skrbeti moramo za obvladovanje biofilma, ki se nabira na zobeh, saj je povzročitelj težav z ustnim zdravjem.

plak_scetka_pod_mikroskopom
Mikroskopski posnetek plaka na zobni površini in
ščetin zobne ščetke, ki ga dezorganizirajo

Kako nastane biofilm
Prvi mikoorganizmi čisto površino naselijo že v nekaj sekundah. Ko se mikroorganizem dotakne površine, se spremeni prepisovanje njegovih genov. Za lažjo pritrditev na površino takoj začne izločati polimere, snov podobno lepilu. Ta snov mikroorganizem hkrati tudi varuje in daje hrano drugim mikroorganizmom.

Že po nekaj minutah pride do kolonizacije oziroma pritrditve drugih mikroorganizmov, ki  je naslednja faza nastajanja biofilma. Po nekaj urah doseže biofilm optimalno velikost. Z rastjo in debelitvijo biofilma se spremenijo pogoji za življenje mikroorganizmov v njem. Starejši in debelejši je ustni biofilm oziroma zobni plak, več obzobnim tkivom nevarnih bakterij je v njem. Zato je zelo pomembno, da ga z zob in dlesni odstranjujemo redno in temeljito.

Osnovne značilnosti biofilma
Shematsko je struktura biofilma zelo podobna gobi. Ne gre za naključno, temveč za zelo organizirano združbo mikroorganizmov. Mikroorganizmi se združujejo v mikrokolonije, znotraj katerih so zelo različni pogoji. Mikroorganizmi imajo celo primitiven način komunikacije, pri čemer gre za prenos genov in signalnih molekul. Odporni so na antimikrobne snovi.

Biofilm je prepreden s kanali, po katerih se pretaka kisik, hranljive snovi in po drugi strani odpadni produkti. Slednji sicer lahko predstavljajo odpadne produkte za eno kolonijo, za drugo pa hranljive snovi. Tako so mikrokolonije v biofilmu med sabo izjemno simbiotično povezane.

loading...


PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj