Dojenček je v vsaki fazi del svojega okolja, ki s svojimi vplivi sodeluje pri oblikovanju pogojev, v katerih otrok živi, raste in nabira izkušnje. Pomemben del okolja – sploh v prvih letih dojenčkova življenja – je primarna družina, kjer ima najpomembnejšo vlogo njegova mama.
Od dejanskega do psihološkega rojstva otroka
Mama ima na razvoj otroka velik vpliv, saj s svojo osebnostjo in načinom, kako ustvarja vez s svojim dojenčkom, oblikuje okolje za dojenčkov mentalni in čustveni razvoj. Da bi resnično lahko razumeli, kako pomemben vpliv na dojenčkov razvoj ima mama, poglejmo teorijo Margaret S. Mahler, ki je opozorila na to, da moramo razlikovati med dejanskim rojstvom dojenčka in njegovim psihološkim rojstvom. Psihološko rojstvo pomeni, da otrok postane neodvisni posameznik, da razume in se zaveda svojega obstoja. Otrokovo razumevanje lastnega obstoja pri treh letih se jasno kaže tudi v njegovih jezikovnih vzorcih. Samo prisluhniti moramo: prej je sebe nazival z imenom (npr. Aljoša je lačen), zdaj pa zna smiselno uporabiti besedo jaz (npr. lačen sem).
Dojenčkov svet
Normalni razvoj že po nekaj tednih po dejanskem rojstvu dojenčka vodi otroka iz faze, kjer se na okolje sploh ne odziva, v fazo simbioze (do približno 10. meseca). Dojenček je tesno navezan na najpomembnejšo osebo v svojem življenju – na svojo mamo. Mama je namreč tista, ki zadovolji vse njegove potrebe. Mama poskrbi, da je dojenček previt in da mu je udobno, da mu ni pretoplo ali prehladno. Zadnje študije kažejo, da so dojenčki že v 10 sekundah sposobni zaznati, v kakšnem čustvenem stanju je njihova mama. Čustvena stabilnost mame predstavlja dojenčkov celotni svet: ko je mama mirna, se dojenček počuti varnega in sprejetega. Mama s svojo mirnostjo ustvarja optimalno okolje za zdrav mentalni in čustven razvoj dojenčka; z drugimi besedami to pomeni: kadar je dojenček nemočen in joka, mora mama ostati mirna in čim prej razrešiti dojenčkovo stisko. Če bi se mama na dojenčkovo nemoč stresno odzvala, bi to okrepilo dojenčkov strah in stisko – in tako se sklene začaran krog.
Jaz in okolje
Do približno 24. meseca dojenček sicer ločuje sebe in okolje, vendar sebe vedno dojema skupaj s svojo mamo. Ko mame ne vidi, ona zanj ne obstaja in zato občuti strah. Mame, ki so otroku v tem obdobju fizično in čustveno na voljo, otročku olajšajo fazo strahu in nelagodja. Zdrava podpora in mamina čustvena stabilnost (da npr. ni preveč zaščitniška ali pa je strah tudi njo) v tej fazi pomembno določa, koliko si bo otrok kasneje (v šoli in življenju) drznil poizkušati. V 3. letu življenja otrok doseže psihološko rojstvo, saj se prebije iz diade mama-otrok, sebe razume kot samostojno osebo. Do otrokovega psihološkega rojstva je njegova mama s svojimi odzivi že postavila temelje za otrokov občutek samozavesti, varnosti in sprejetosti. Na svojih najzgodnejših izkušnjah malček nadaljuje zastavljen mentalni in čustven razvoj.
Mama lahko čustveno stabilnost doseže s čuječnostjo
Ker so znanstveniki, razvojni psihologi in zdravniki vse bolj pozorni na psihološke dejavnike materinstva, že nosečnice usmerjajo v to, da naj poskrbijo za svojo čustveno stabilnost. Že plod se odziva na mamimo čustveno stanje, dojenček pa se iz njega uči. Američani so razvili 8-tedenski program Čuječe materinstvo, kjer se ženska (nosečnica ali mama) nauči, kako ohrani in okrepi svojo čustveno stabilnost v vzponih in padcih, ki jih prinese materinstvo.
Čuječnost okrepi materino čustveno stabilnost, zato je njen odziv v težavni situaciji krajši in bolj produktiven. Biti dobra mama pomeni biti tam za svojega otroka v vseh okoliščinah, to sprejeti in aktivno delovati po svojih najboljših močeh, vrednotah in zmožnostih.
