Vsak človek se namreč rodi umsko svoboden in brez kakršnih koli omejitev.
“Ne moreš” … “ne znaš” … “ne smeš”
Omejitve nam vcepi kultura v katero smo rojeni, družba, seveda tudi starši, šola in nenazadnje lastne izkušnje. Besedna zveza “ne moreš” Pred tem za vas še sploh ni obstajala in svet je bil dobesedno na vaši dlani, da ga osvojite. Ampak nekje na svoji poti ste začeli verjeti, da je vaš potencial omejen. Nekje ste ponotranjili to noro prepričanje, da vam je usoda dodelila točno določene karte in da nimate nobenega vpliva nanje.
Vse skupaj se je začelo z besedami, ki so jih odrasli uporabili, ko ste bili otroci. Poglejmo nekaj primerov. Besede staršev: “Daj no sine, ne moreš postati astronavt. Bodi bolj realističen.” Besede prijateljev: “Samo piflarji so lahko dobri znanstveniki. Ti se raje drži nas.” Besede učiteljev: “Rad bi postal pisatelj? Zakaj? V pisateljevanju ni denarja. Ali se sploh zavedaš, kako trdo moraš delati, da postaneš uspešen pisatelj? Raje postani inženir.”
Vam je to poznano? Ste morda tudi sami kdaj v vlogi, ko svojim otrokom izrekate takšne besede, misleč, da veste kaj je najboljše zanje? Naslednjič raje dobro premislite, preden izgovorite podobne stavke! S svojimi prepričanji namreč tlakujete njihovo samopodobo in prihodnost. Največ kar lahko naredite zanj, je to, da mu omogočite, da raziskuje svet, nanj gleda skozi kritično oko, veliko bere, se druži z vrstniki in se nauči pogledati preko ovire.
Spoznati sebe in svoje potenciale
Besede, strahovi in zgledi so najmočnejši zaviralci naših potencialov. Nekje na poti odraščanja se odpovemo svojim sanjam in se zadovoljimo s povprečnostjo. In potem z razdalje opazujemo ‘velike’ ljudi, svetovne voditelje, uspešne podjetnike, pisatelje uspešnic, aktiviste, ki spreminjajo svet … in verjamemo, da so njihovi uspehi zunaj našega dosega.
Zakaj? Mar zato, ker imajo več denarja? Več znanja? Več izkušenj? Morda mislimo, da so oni boljši od nas, bolj privlačni, bolj uspešni, bolj karizmatični. Karkoli je že glavni razlog, ta občutek neenakosti razjeda našo samozavest. Kjer smo bili včasih zapolnjeni z zvedavostjo in navdušenjem, smo zdaj zapolnjeni z grozo in strahom. Namesto da bi uživali v svobodi, da smo lahko točno to, kar smo, zdaj čutimo pritisk, da se moramo prilagoditi in postati takšni kot so vsi drugi.
Edina omejitev za naše dosežke je misel, da nečesa ni mogoče storiti. Sami smo odgovorni za omejitve, ki si jih postavljamo. Ni pomembno, kje začnemo, temveč kam smo se odločili, da bomo prišli. Ovire so, če jih znamo tako videti, pravi blagoslov in spodbuda za izboljšanje samega sebe. Da lahko preskočimo ovire, premagamo strahove in sledimo svojim sanjam, pa moramo najprej poznati sebe in raziskati svoje potenciale. Okolico utišajte, pričakovanja drugih potisnite stran in se preprosto posvečajte sebi. Kaj vas osrečuje? V čem uživate? Kdaj se počutite svobodne in izpopolnjene? Vedno pa tudi drugim puščajte možnost, da se razvijajo po svoje in da živijo svoje življenje.
Misliti s svojo glavo
Misliti s svojo glavo lahko na grobo pomeni vsaj dvoje:
- Da se ne oziramo na druge, temveč pogumno sledimo svojim sanjam.
- Da smo omejeni v dojemanju sveta ravno zato, ker mislimo samo s svojo glavo in ne dopuščamo drugih resnic, možnosti in poti.
In tudi zaradi tega smo omejeni. Omejeni v izražanju, mišljenju, dojemanju sveta. Zagotovo vam je poznano, da je naša kultura boljša od vzhodne ali zahodne, da je naša religija edina prava, da je današnja vzgoja otroku prijaznejša, saj mu dopušča več svobode, … Saj razumete, da so takšna pojmovanja povezana zgolj in samo s tem, da smo omejeni v razmišljanju!? Na vsako situacijo in človeka gledamo z nekim razumom, ki je zasidran v nas in mnogi se ne zavedajo, da se ves čas v bistvu nahajajo znotraj okvirjev omejenega in razumskega. In najhuje je, da razum nikoli ne utihne!
V razmislek: “Nobena ptica ne leti previsoko, če leti na svojih krilih!”
