Pa vendar kdaj podvomim, koliko porabiti in za kaj. Kdaj preveč trošim?

Včeraj sem plačevala položnice. Tudi tiste, ki jih ponavadi plačam nekoliko kasneje. Odločila sem se, da tokrat poplačam vse takoj, saj me dolgovi obremenjujejo. Ob tem sem začela razmišljati, kaj me obremenjuje: je to denar, ki odteče, ali kaj drugega, skritega v tem dejanju?

Opazila sem, da imam pri plačevanju položnic mešane občutke. Ko vem, da imam "vse pod kontrolo", plačujem vesela, zadovoljna, da sem lahko samostojna. Čutim življenje v sebi in zaznavam lepše okolje. Ko sem nekoliko raztresena, ko hitim, ker imam prepoln urnik, pa mi plačevanje položnic vzbudi neprijetne občutke, tudi do načina življenja in uporabe denarja nasploh. A v teh dneh, ko nas polna luna razsvetljuje s svojimi globokimi spoznanji, sem ugotovila nekaj dobrega.

Ko sem prepričana vase, odgovorna zase, me plačevanje položnic veseli. Ker pomeni, da živim življenje, da ga imam rada. Denar je posledica te življenjske energije. Bolj ko sem v stiku sama s sabo, več obilja imam, posledično tudi več denarja. Prepričana sem, da imamo vedno ravno toliko denarja, da spoznamo določene lekcije življenja. Naravnani smo tako, da enačimo obilje z denarjem, a obilje je lahko tudi kaj drugega. Denar je le ena oblika obilja. Dosežemo ga lahko na veliko drugih načinov. Pomislite, kolikokrat ste si kaj želeli in to dobili, lahko celo brez plačila ali pa za resnično minimalen znesek?

Razmišljam o potovanju. Prijatelja sem vprašala, ali lahko svetuje kakšno ugodno prenočitev v mestu, kamor želim odpotovati. Svetoval mi je, a takoj dodal, zakaj s partnerjem raje ne prenočiva pri njemu. No, to je zagotovo izjemna ponudba!

Pred časom sem si želela uro. Tako prav posebno, leseno uro. Res mi je bila všeč. Mislila sem, da sem si jo želela zato, da bi bila "in". Sledil je premislek in premisleku spoznanje, da bi na ta način iskreno rada imela del narave vedno blizu sebe. In sedaj jo imam! Prepričana sem, da sem takrat aktivirala pravi razlog želje po leseni uri. Bila sem izžrebana in tako dobila darilni bon. In hecno je, da sem zanjo plačala ravno toliko, kolikor sem bila pripravljena za uro plačati.

Rdeča nit današnjega razmišljanja je spoznanje, da je naše naravno stanje ravnovesje. Marsikdo ravnovesje enači z dolgčasom, rutino, zato dnevno išče izhode iz svojega ravnovesja, da bi se počutil živega. A v nasprotju s tem, menim, da smo najbolj živi, ko je naša duša mirna, um ozaveščen, zadovoljen in pomirjen. Dobrine so le nadgradnja našega miru, samozavedanja in poznavanja samega sebe. Tudi zato propadajo odnosi, ki ne temeljijo na iskrenosti; tudi v primeru velikih podjetij, ki so delovala z lažnimi, prikritimi nameni.

Prav vsakič, ko razmišljamo o zadolževanju za nekaj, premislimo, ali določeno stvar res rabimo. Tudi ko želimo kupiti stanovanje ali hišo. Je to res nuja? Ali pa smo to nujo Slovenci ustvarili? Drugod po svetu ljudje celo življenje živijo v podnajemniških nepremičninah in zaradi tega niso nič manj uspešni. Avti so, če dobro pogledamo, le prevozna sredstva in ne bodo nikoli nadomestili zadovoljstva, ki ga lahko čutimo ob početju stvari, ki nas zares osrečujejo.

Vedno bolj se zdi, da vse, kar ni zgrajeno na pravih temeljih, propada. Ruši se stara paradigma. Rušijo se naši stari, nekoristni vzorci. Dovolite si zamenjavo teh vzorcev. Dovolite si razmisliti, kaj je bistvo našega ali vašega življenja, predvsem pa se vrnite k preprostosti in prvinam mati narave.

Smisel življenja je ustvarjanje. S trenutnimi viri, ki jih imamo na voljo, poskusimo ustvariti še več lepega v mejah ravnovesja, predvsem pa z občutkom sreče in ne nelagodja.

Po mojem mnenju se v strahu pred izgubo denarja skriva prepričanje, da smo brez denarja vredni manj. Da smo zgube, da nismo vredni pozornosti in ljubezni. Kakšna prepričanja! In našim srcem vladajo že toliko let! Če si dovolimo, je prav ta trenutek čas, da premislimo o svojem vrednostnem sistemu, da ga usmerimo v osebno zadovoljstvo, da ljubimo, smo ljubljeni in predvsem okušamo vsak trenutek kot dobre čokoladne bombone, pri katerih ne veš, kateri bo še slajši.

"Zakaj bi bil tako vznesen nad materialnim dobičkom? Tisti, ki sledi cilju uravnoteženosti, ni vznesen nad dobičkom, niti potrt ob izgubi. On ve, da pride človek na ta svet reven in ravno tako iz njega odide brez ene same rupije." (Avtobiografija jogija – Paramhansa Jogananda)

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj