Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

Kar 25 odstotkov delavcev v Evropi navaja, da večino svojega delovnega časa doživljajo stres. Podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Ta podatek podkrepi dejstvo, da v Evropski uniji naraščajo izostanki z dela, nezaposlenost in številni zahtevki za dolgotrajno nezmožnost za delo zaradi stresa ter težav z duševnim zdravjem. Slovenci smo v vrhu evropskih držav, ki poročajo o visoki stopnji stresa pri delu. Ta je tudi eden glavnih razlogov za odsotnost z dela in skrajšani delovnik. Z njim je povezanih 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni.

Slovenci čutijo visoko obremenitev na delovnem mestu

Doživljanje stresa na delovnem mestu je ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav, povezanih z delom. V Sloveniji je raziskava Program PSDT (2018) pokazala, da je vsak četrti vprašani v minulem mesecu vsaj enkrat doživljal tesnobo do te mere, da so ga občutki začeli ovirati pri delu, desetina sodelujočih pa je v zadnjem letu doživela nekatere simptome depresije ali tesnobnosti, približno četrtina pa je povedala, da se je v zadnjem letu soočila z izgorelostjo.

Najpogostejši dejavniki, povezani s stresom na delovnem mestu, so pomanjkanje nadzora nad delom, neprimerne zahteve delavcem in premajhna podpora sodelavcev ter vodstva, neujemanje med delavci, slabi medosebni odnosi in nasilje na delovnem mestu, negotovost zaposlitve.

Pomembno je prepoznati prve znake stiske

Tako zelo smo ujeti v neizprosno tekmo s časom in obveznostmi, da se običajno duševnih stisk zavemo prepozno. Razloge za slabše počutje lahko iščemo v napačnih razlogih in se šele sčasoma zavemo, da je služba tista, ki nam povzroča največ tegob.

Ob zavedanju, da smo tesnobni, je treba poiskati pomoč, zagovarja Katja Ujčič, terapevtka in svetovalka podjetjem, saj znaki tesnobe nakazujejo stres. “Najpomembnejše je, da se posameznik ob prvih fizičnih in duševnih znakih posvetuje z zdravnikom. Ravno tako je pomembno, da o tem spregovori z bližnjimi, vsekakor pa je treba čim prej poiskati strokovno terapevtsko pomoč. Včasih se namreč lahko zgodi, da se stanje nekoliko izboljša in prizadeti odhod k strokovnjaku odlaša. Žal je to velikokrat napačen korak, saj lahko po navideznem izboljšanju pade še globlje v stisko.”

Velik del odgovornosti za stres na delovnem mestu nosijo delodajalci, ki bi morali prevzeti odgovornost za dobro počutje zaposlenih. “Vodje, ki želijo upravljati tudi prihodnost podjetja, bodo morali razviti svoje vrednote in vrednote podjetja na temeljih etičnosti, moralnosti in sočutja. Kdor ne bo sočuten in intuitiven vodja, ta preprosto ne bo obstal,” poudarja svetovalka Katja Ujčič, ki bo predavala tudi na bližnjem Kariernem sejmu MojeDelo.com v Ljubljani.

Prva pomoč pri stresu

1. Fizična aktivnost

Redna telesna vadba izboljša naše počutje, uravnava hormonsko dogajanje v telesu in prispeva k ureditvi misli.

2. Socialna mreža

Izjemnega pomena je imeti podporo družine in prijateljev. S pogovori izrazimo svoja čustva in občutja, kar pomirja živčni sistem, obenem nas druženje utrdi s prepričanjem, da nismo sami.

3. Metode pomirjanja

Ključno je, da najdemo način sprostitve, ki nam pomaga. Za številne je to poslušanje glasbe, branje, sprehodi, meditacija, joga. Karkoli, kar pripomore k sprostitvi in nam je blizu.

4. Zdravo prehranjevanje

Bogata hrana s svežim sadjem in zelenjavo, dobrimi maščobami in kakovostnimi beljakovinami pomaga organizmu, da ohrani vitalnost in dobro kondicijo.

5. Spanje

Počitek bistveno pripomore k regeneraciji telesa in duha ter predstavlja najpomembnejši člen pri zmanjševanju stresa. Ker številni, ki so zelo pod stresom, težko zaspijo ali se ponoči prebujajo, obstaja cela vrsta tehnik, kako lahko izboljšamo nočni počitek.

Duševne bolezni zarežejo tudi v podjetja

Ne samo dejstvo, da duševne motnje močno posegajo v življenje posameznikov, obenem podjetjem in organizacijam prinašajo vrsto škodljivih posledic, kot so odsotnost z dela, manjšo delovno storilnost in produktivnost zaposlenih, nižjo motivacijo za delo ter višje stroške.

Kar 240 milijard letno znašajo stroški, povezani z duševnim zdravjem v Evropi. Manj kot polovica tega zneska izvira iz neposrednih stroškov, ki so povezani z zdravljenjem. To predstavlja med 2,6 in 3,8 % BDP EU, zaradi česar so psihične bolezni drugi najpogostejši problem zdravja pri delu v Evropi, piše Erudite.ai, ki se ukvarja s tveganjem izgorelosti pri zaposlenih.

Ocenjuje se, da je 50 do 60 % odsotnosti z dela posledica psihičnih posledic izgorelosti, ki je postala ena najpogostejših bolezni delavcev. Dejansko 8 od 10 delavcev meni, da je izgorelost eno največjih tveganj za razvoj bolezni, delodajalci pa se zavedajo, da je to »veliko breme za produktivnost dela«.

Kaj lahko naredijo podjetja?

Stres, povezan z delom, v kar 80 % močno skrbi vodstva podjetij. To je pokazala raziskava The ESENER survey (EU-OSHA, 2010, 2015). Zavedajo se, da je to težava, ki ji morajo posvetiti posebno pozornost. Zato številna podjetja skrbijo za pomoč pri odpravljanju, in kar je zelo pomembno, se teh tehnik držijo tudi vodje sami. Številne svetovne kadrovske agencije zato vodstvenim delavcem svetujejo naslednje:

1. Naj bo vodja za zgled

Eden največjih vzrokov za stres na delovnem mestu je vpliv vodstva in njihovih sposobnosti vodenja ter ukrepanja v zvezi s stresom zaposlenih.

2. Načrt za boljše počutje zaposlenih

Dejstvo je, da rekreacija in zdrav način življenja pripomoreta v boju proti stresu. Delodajalci naj zaposlenim ponudijo možnost za izboljšanje počutja, morda tako, da jim uredijo popust v športnih centrih in organizirajo dostavo svežega sadja na delovnem mestu.

3. Komunikacija z zaposlenimi

Odprta komunikacija je ključnega pomena pri vodenju – obveščanje zaposlenih o spremembah, pričakovanjih in njihovi uspešnosti zmanjšuje napetost in stres pri zaposlenih.

4. V podjetju urediti prostor za sprostitev

Včasih ljudje potrebujemo zgolj 15 minut, da se sprostimo, zato je učinkovito urediti prostor za sprostitev, kjer lahko zaposleni 15 minut razmišljajo, počivajo. Dokazano je, da to bistveno pomaga zmanjšati stres.

5. Ustvariti socialno dejavnost

Zaposleni veliko časa preživijo s sodelavci, zato je pomembno, da se med seboj razumejo. Bolj kot ljudje uživajo v svojem delovnem času, boljše bo vzdušje – in boljše pisarniško vzdušje vodi do produktivnosti, ustvarjalnosti in sodelovanja.

“Stres na delovnem mestu je mogoče omiliti s sodelovanjem vodstva in zaposlenih, eni brez drugega namreč ne bodo uspeli zajeziti tega vse večjega svetovnega problema. Pomembno je stresu zmanjšati velikost stigme in s tem omogočiti zaposlenim, da o anksioznih motnjah govorijo odkrito,” je povedala Monika Burjek, HR specialistka na MojeDelo.com.

Tisti, ki o svojih tegobah spregovori na glas, ima večje možnosti, da prejme ustrezno pomoč in razumevanje vodilnih v podjetjih. Ti lahko zaposlenemu ponudijo možnost fleksibilnega delovnika, kombinacijo z delom od doma in ustrezno psihološko podporo, kar je dober začetek za spopadanje s stresom, je še povzela HR-strokovnjakinja na MojeDelo.com.

PREBERITE TUDI: Izgorelost, vaš novodobni morilec

loading...


PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj