Prehlad vs. gripa

Prehlad

Navadni prehlad je vnetje zgornjih dihalnih poti in ga lahko povzroči kar 200 različnih virusov. Bolezenski znaki s­e ponavadi razvijejo približno tretji dan po okužbi in ponavadi vključujejo sledeče bolezenske znake: vneto in boleče grlo (žrelo), izločanje sluzi iz nosu, zamašen nos, solzeče se oči, kihanje in kašljanje, lahko pa tudi zmeren glavobol in vročino. Prehlad mine v približno tednu dni.

Gripa

Prehlad se lahko kaj hitro zamenja za gripo, ki pa je resnejša oz. precej bolj neprijetna. Najpogostejši znaki gripe so mrazenje oz. tresenje, precej visoka vročina (nad 38° C), vneto in razbolelo grlo, bolečine v mišicah in sklepih, hud glavobol, kašljanje, splošna oslabelost in slabo počutje. Gripa lahko vodi tudi v pljučnico, ki je za starejše in otroke lahko tudi smrtna, zato je toliko nevarnejša od navadnega prehlada. Seveda jo povzroča drug virus kot prehlad.

Tako prehlad kot tudi gripa sta zelo nalezljivi virusni obolenji, virus pa lahko preživi na prostem tudi nekaj ur, zato je potrebno uvesti kar nekaj ukrepov za preventivo, pa tudi kurativo, če zbolimo.

Kako se zaščititi?

Za zaščito pred gripo, prehladom in drugimi viroznimi obolenji, je ključnega pomena močan imunski sistem, ki nas ščiti pred boleznimi – tako bakterijskimi kot tudi virusnimi. Na močan imunski sistem pa ima celostni pristop veliko večji vpliv kot cepljenje, ki lahko pomaga ali pa ne (najpogosteje pa celo škoduje).

Na to, kako močan je naš imunski sistem, v veliki meri vplivamo sami s svojim življenjskim slogom, ki vključuje dovolj spanja, rednega gibanja, zdravo prehrano, čim manj stresa in seveda ustrezna prehranska dopolnila.

Spanje

Spanje je izjemnega pomena za splošno zdravje in močan imunski sistem. Mnoge raziskave so že pokazale, da je zadostna količina kakovostnega spanca močno povezana z ravnovesjem hormonov v našem telesu, še zlasti kortizolom (stresni hormon) in melatoninom. Ustrezne količine teh dveh hormonov so ključnega pomena za ustrezno delovanje našega imunskega sistema, tako za boj proti raznim virozam in bakterijskim okužbam kot tudi dolgotrajnim in težko ozdravljivim boleznim.

Pri tem pa je skoraj večjega pomena kot količina spanja to, kdaj spimo. Za poletni čas naj bi bila optimalna ura za odpravo v posteljo okoli 22. ure zvečer, pozimi pa okoli 21. ure. Spanje, ki se začne pred polnočjo, je tudi veliko učinkovitejše, ne glede na količino spanca.

Stres

Stres je tesno povezan z vodilnimi vzroki smrti: srčno-žilna obolenja, rak, pljučne bolezni, ciroza jeter … in preveč stresa tudi uniči imunski sistem, kar se lahko pokaže v alergijah in avtoimunih boleznih. Zato se potrudite zmanjšati stres, kolikor ga upoštevajoč dandanašnji življenjski slog in stanje v gospodarstvu pač lahko, sicer pa tudi tu ne pozabite na čudežni vitamin C, ki je izjemno protistresno sredstvo.

Hrana*

Če je le možno oz. vsaj v čim večji možni meri jejte organsko pridelano hrano (meso in zelenjavo), brez škodljivih kemikalij. Izogibajte se uživanju sladkorja in ostalih enostavnih ogljikovih hidratov (bela moka in izdelki iz nje, krompir, oluščen riž), saj ima optimalna raven sladkorja v krvi velik vpliv na imunski sistem oz. sposobnost telesa, da se upre vsiljivcem kot so virusi in bakterije.

Uvedite probiotike v obliki tablet ali napitkov, omega-3 maščobe, ingver, zeleni čaj in beli čaj ter česen in hren, ki zelo pozitivno vplivajo na učinkovitost imunskega sistema in nekateri celo uničujejo viruse.
Poskrbite tudi, da pijete veliko tekočine, še zlasti, če ste že zboleli.

česen hren3a

 Foto: gartencenter.co.at, chefgeorgehirsch.com

Prehranska dopolnila*

Poleg vsaj ene multivitaminske tablete na dan so za imunski sistem ključnega pomena še vitamini C, D in A, ekstrakt črnega bezga in kanadskega zlatega korena ter ameriškega slamnika, ki pa ni primeren za ljudi s krvno skupino 0, saj jim bo povzročil več škode kot koristi (če ste na meji, boste skoraj zagotovo zboleli, lahko se vam pojavi herpes).


Prehransko dopolnilo Immune Support vsebuje izjemno kombinacijo učinkovin, ki okrepijo imunski sistem.

V času posebej hude izpostavljenosti virusom ali ko se vam zdi, da se vas bolezen že loteva, je optimalna količina vitamina C med 3 in 4 grame na dan, obvezno zaužita v roku 24 ur po izpostavljenosti in seveda razdeljena na majhne količine večkrat dnevno (če imate optimalno urejeno prehrano, kar pomeni pet obrokov na dan, to pomeni, da ob vsakem obroku vzemite tudi ustrezno količino vitamina C, torej nekje 500 mg).

Preventivni ukrepi

Za zaščito pa so izjemnega pomena tudi vsakodnevne preventivne dejavnosti, ki so sledeče:

  • Pri kihanju in kašljanju obvezno pokrijte nos in usta s papirnatim robčkom, da svojih virusov ne trosite okoli. Po uporabi robček zavrzite. 
     
    Pogosto si umivajte roke z milom in vodo, še zlasti, če se rokujete ali hodite po javnih mestih (wc-ji, restavracije, javna prevozna sredstva …). 
     
  • ­Roke si tudi redno razkužujte z razkužili, ki jih imejte vedno s sabo v torbici in jih lahko kupite praktično povsod. 

     
  • Izogibajte se dotikanju nosu, oči in ust – na ta način se virusi tudi širijo. 
     
  • Na vsak način se izogibajte bolnim ljudem oz. če ste sami bolni, ostanite doma in ne ogrožajte zdravja drugih. 
     
  • Če je le možno, se izogibajte javnim mestom, kjer se zbira veliko ljudi. 
     
  • Če ste bili na javnem mestu, si nos in usta temeljito izperite z raztopino vode in soli. 

Zakaj samo umivanje rok ni dovolj?

Virusna obolenja se med ljudmi ne širijo toliko z inhaliranjem kot predvsem tako, da jih 'poberemo' z rokami in jih raznesemo po obrazu, od kjer skozi sluznice vdrejo v naše telo. Zato poleg razkuževanja rok in izogibanja dotikanja obraza, si tudi obraz dobro umijte z mešanico soli in razredčenega joda v vodi – tako z obraza odstranite vse potencialne patogene, ki lahko vdrejo skozi sluznice na vašem obrazu. Virusi in bakterije lahko v naše telo vderejo celo skozi ušesa, zato ne pozabite na njih. Pri čiščenju in razkuževanju rok bodite še posebej pozorni na področje okoli nohtov in pod njimi, saj se v drobnih kotičkih virusi in bakterije še posebej radi obdržijo kljub osnovnim preventivnim ukrepom.
 
 

In nikar ne pozabite: preventiva je vedno boljša kot kurativa.

6 KOMENTARJI

  1. Jaz pa nisem vedela da \”pomaga\” tudi grgranje slane vode. Na kakšen način to deluje? Uniči viruse in bakterije? Se oproščam, če je vprašanje neumno ampak res ne vem.

  2. Zelo uporaben članek :). Nisem pa nikoli pomislila, da lahko virusi in bakterije vdrejo v naše telo skozi ušesa, čeprav je kar logično, če pomislim.

  3. Romy, ne grgranje, gre za to, da se spere, odplakne vse, kar se je nabralo v našem nosu, ustih. Tovrstno \’izpiranje\’ nosu je priporočjivo tudi pri alergijah in težavah ko imamo zamašen nos, poln sluzi ipd.

  4. Grgrat sol sem morala dostikrat kot otrok. Druga možnost je bila, da bi spila med, ki se je čez noč precedil skozi čebulo…(je pa sol še vseen malo manj ogabna metoda:)

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj