… ali govoriti. To je pokazala prva tovrstna študija, saj so se raziskave o vplivu glasbe običajno osredotočale na starejše otroke.
Raziskovalci so starše z dojenčki, ki so na začetku študije kazali približno enako stopnjo razvitosti, razdelili v dve skupini. Prva se je vsak teden udeležila krožka, pri kateri so se starši in otroci učili raznih pesmic, igrali na enostavne instrumente in podobno. V drugi pa so se starši igrali z otroki z različnimi igračami, medtem ko je v ozadju igrala glasba.
http://kindermusikwithmarina.com.au
Dojenčki iz prve, interaktivne skupine so prej pokazali občutljivost na razglašeno glasbo. Bolj presenetljive pa so bile druge razlike, saj so dojenčki iz skupine, ki se je z glasbo ukvarjala interaktivno, hitreje razvijali komunikacijske sposobnosti, npr. kazanje na določen predmet ali mahanje v slovo. Več so se tudi smejali, hitreje so bili potolaženi in bili so tudi manj razburjeni, ko so se znašli v nepoznani situaciji.
Obe skupini dojenčkov sta bili izpostavljeni približno enaki količini glasbe, zato razlika izhaja predvsem iz tega, kako interaktivno so se spoznavali z njo.
