Večina (60 odstotkov) nas spije dve ali tri skodelice na dan. Precej smo zavezani blagovnim znamkam, na katere smo navajeni, manj pa posegamo po kavah manjših pražarn. Zelo nam je pomemben okus, na katerega smo navajeni – več kot tretjina bi kavo zamenjala zaradi vplivov na okolje in družbo, a le, če bi imela kava primerljiv okus.
Kava, ki so jo testirali, je večinoma dobro prestala test kakovosti okusa, slabo pa se je odrezala na področju podajanja informacij za potrošnika in vpliva na okolje in/ali družbo. Od 14 vzorcev mlete pražene kave za pripravo turške kave ima večina dobre senzorične lastnosti. Vrsta kave in njeno natančno poreklo pa za potrošnike ostajajo neznanka pri večini testiranih znamk. Samo na treh kavah je bil naveden podatek, iz katere oziroma katerih držav prihaja. Večinoma so navajali izvor “izven EU” – kar je jasno, glede na to, da kavovec v EU ne raste.
Tako kot druga živila, je lahko tudi kava obremenjena z neželenimi škodljivimi snovmi, saj se ob neustreznih pogojih pridelave in predelave, od žetve do skladiščenja, proizvodnje in prevoza, lahko v njej razvijejo plesni. A prav pri vseh vzorcih je bila vsebnost škodljivih snovi pod mejo, prav tako je bila vrednost akrilamida pod referenčno ravnjo.
Po celem svetu spijemo skoraj milijardo in pol skodelic kave na dan, a vseeno jo precej slabo poznamo. Velik delež kave, iz katere si pripravimo priljubljeni napitek, je pridelan na velikih plantažah, medtem ko večino pridelovalcev kave še vedno predstavljajo mali kmetje, ki živijo v negotovih razmerah, za delo pa pogosto prejmejo nezadostno plačilo. Marsikdo tudi ne ve, da je pridelava kave tesno povezana s krčenjem gozdov, njena usoda pa zelo odvisna od podnebnih sprememb.
Gozd v skodelici kave
V Sloveniji je na voljo kava iz vseh delov sveta, kjer kavo pridelujejo, a je največ pride iz držav Latinske Amerike. K nam pride prek različnih pristanišč. Skupno smo je v letu 2022 uvozili približno 23.000 ton, izvozili pa skoraj polovico tega (11.000 ton), v nam najbljižje države (vir: SURS).
Pridelava kave je s trajnostnega vidika velik problem, saj vpliva tako na krčenje gozdov, kot na prebivalce teh območjih. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.
V nasprotju s splošnim prepričanjem ima kava velik podnebni odtis, ki se razlikuje glede na način pridelave. Podatki kažejo, da ima konvencionalno pridelana kava kar 5 krat večji ogljični odtis od trajnostno pridelane kave. Je pa kava obenem zelo občutljiva na podnebne spremembe. Kava vrste arabika raste le na na višjih nadmorskih legah, ki pa zaradi podnebnih sprememb postajajo neprimerna za gojenje kave.
Na veliko območjih je že danes težko pridelati zadostne količine kave. Pri iskanju novih površin, tako na višje ležečih legah, kot tudi v nižinah, kjer skušajo gojiti kavo na bolj intenziven način (predvsem gre tu za Brazilijo), se poseka veliko gozda. Zato je pomembno poleg kakovosti in cene preveriti poreklo, ali je pridelana na trajnosten način in ali prihaja iz pravične trgovine. V pomoč so nam lahko trajnostne oznake, kot je na primer ekološko, pravična trgovina (Fairtrade) in Rainforest Alliance, pa še kakšne druge.
Ljubitelji kave imamo moč izbire, ki je dobra za nas, okolje in pridelovalca
Glede na rezultate spletne ankete je le slaba tretjina sodelujočih pozorna na trajnostne oznake, 38 odstotkov bi jih bilo pripravljenih zamenjati znamko kave zaradi njenega vpliva na okolje in družbo, če bi imela primerljiv okus, 27 odstotkov pa le v primeru, da ne bi bila predraga. Le 11 odstotkov vprašanih bi brez pogojev priljubljeno kavo zamenjalo za bolj trajnostno.
Ljubitelji kave imamo moč izbire, ki je dobra za nas, okolje in pridelovalca. Ponudba se je v zadnjih letih povečala tudi na policah trgovin in kavarn, zato si lahko z malo truda privoščimo kavo, ki so jo pridelali na delavcu prijazen in pošten način.
Zmagovalka iz majhne pražarne
Kava, ki ima eno od trajnostnih oznak, je za okolje in zdravje boljša izbira. Glede na rezultate testa so ti izdelki tudi med bolj kakovostnimi in zato dobra izbira. Rezultati testa kave.
Dva izdelka sta se na testu odrezala zelo dobro, kar osem jih je prejelo oceno dobro, štirje so dobili oceno povprečno. Za kilogram kave na testu so odšteli od osem do 40 evrov – in tokrat so na vrhu najdražje.
