… glede na obliko zrna in vrsto tehnološke obdelave. Ob pestri ponudbi riža, zato izbira ni preprosta, saj niti navedbe na rižu niti cena niso merilo kakovosti. Za kilogram izdelkov na testu so na primer odšteli med 0,78 in 3,40 evra. Pri nebrušenem rižu boste za zmagovalca testa odšteli najmanj med nebrušenimi riži na testi (2,38 EUR/kg), medtem ko sta najdražja izdelka na dnu tabele, pri brušenem rižu pa je zmagovalec najdražji izdelek na testu.
Potrošniku so lahko v pomoč pri izbiri rezultati testiranja ZPS, kjer so preverili kakovost dvanajstih blagovnih in trgovskih znamk dolgozrnatega riža, od tega pet vzorcev nebrušenega in sedem vzorcev brušenega. Izdelkom so končno oceno na testiranju zniževale predvsem slabše ocene glede vsebnosti vlage in količine lomljenih zrn ter pogosto pomanjkljiva imena in nejasno poreklo. Poreklo surovine je bilo na primer navedeno le na treh izmed dvanajstih izdelkov.
V okviru testiranja so preverili vsebnost vlage, količino lomljenih zrn in druge nepravilnosti, ki vplivajo na kakovost riža, morebitno vsebnost težkih kovin in aflatoksinov, ocenili pa so tudi senzorične lastnosti surovega in kuhanega riža ter ustreznost označb.
Okroglozrnati, srednjezrnati, dolgozrnati … Kakšna je razlika med njimi?
Glede na obliko in velikost zrn ločujemo med okroglozrnatim, srednjezrnatim in dolgozrnatim rižem. Okroglozrnati se hitro skuha, zrna se pri tem bolj zlepijo, zato je primeren za sladice, kot je mlečni riž. Med najbolj znane sorte srednjezrnatega riža, ki ga najdemo na policah trgovin, spadajo arborio, sant’ andrea in carnaroli, primerne so za pripravo kremnih rižot, saj se tako kot pri okroglozrnatem rižu zrna po kuhanju zlepijo. Dolgozrnati riž vsebuje manj škroba, zrna se po kuhanju ne zlepijo, zato je zelo primeren za pripravo hladnih predjedi in solat, največkrat ga uporabljajo tudi v azijskih jedeh. Najbolj znana sorta dolgozrnatega riža je zagotovo basmati, ki raste v Indiji in Pakistanu.
Vse zgoraj omenjene sorte in oblike riža lahko v tehnološkem procesu še različno obdelajo. Tako lahko dobimo nebrušen riž (rjavi, naravni ali integralni), brušen ali (ne)brušen parboiled riž.
Najmanj vitaminov in mineralov vsebuje brušen riž
Tehnološki proces obdelave riža zelo vpliva na njegovo hranilno vrednost. Nebrušen v primerjavi z brušenim vsebuje več prehranske vlaknine, še enkrat več mineralov (kalij, magnezij, fosfor, kalcij, cink) in vitaminov iz skupine B, saj se te snovi skrivajo v semenski ovojnici in kalčku, ki ju z brušenjem odstranijo. Nekaj več hranilnih snovi kot brušen vsebuje tudi parboiled riž, saj med tehnološko obdelavo nekaj mineralov in vitaminov preide iz luščine in tanke semenske ovojnice v notranjost riževih zrn.
Izdelki na testu (po abecedi):
ZPS nasveti
- Vrsto riža izberite glede na jed, ki jo boste pripravili.
- Nebrušen riž vsebuje več vitaminov in mineralov ter prehranske vlaknine.
- Ne marate zlepljenega riža? Potem naj izdelki, ki imajo v imenu ali na embalaži omenjeno, da gre za lomljen riž, raje ostanejo na polici, saj se tak riž običajno zaradi več škroba bolj zlepi.
Rezultati testa so objavljeni v reviji ZPStest 2/2020, v app ZPStest in na www.zps.si.
PREBERITE TUDI: Zakaj je sladki krompir bolj zdrav od navadnega?
