V prvem delu članka Superhrana za super zdravje smo vam predstavili delovanje alg, aloe vere, jagodičevja in esencialnih maščob, v drugem delu pa si poglejmo, kako na naše telo in zdravje vplivajo ribe, česen in določene vrste gob.
Ribe
Ribe so bogat vir beljakovin, vitaminov, mineralov (zlasti selena) in vsebujejo tudi veliko hranil, ki spodbujajo delovanje možganov, vključno s holinom in DMAE. Mastne ribe (losos, tuna, morski pes, mečarica, skuša in slanik) so izvrstni viri esencialnih maščobnih kislin DHA in EPA. Te maščobe (omega-3) zelo dobro varujejo naše zdravje, preprečujejo predvsem bolezni srca in ožilja, uravnavajo hormonsko ravnovesje in krepijo umske sposobnosti. Še zlasti so pomembne za pravilen razvoj možganov med nosečnostjo in v zgodnjem otroštvu.
Te maščobne kisline lahko sicer telo izdela iz alfa linolenske kisline, katere je veliko v lanenih semenih, vendar je za organizem lažje, če dobi neposreden vir DHA in EPA. To pomeni, da morajo biti ribe na jedilniku trikrat tedensko oziroma da je potrebno uživanje ribjega olja. V slednjem primeru izberite takšne, ki ne vsebujejo PCB-jev. Vegetarijancem je na voljo zgoščena različica DHA v kapsulah, ki je pridobljena iz posebne alge.
PREBERITE VEČ: Vse o omega-3 maščobah
Česen
Zdravilne učinke česna poznamo že tisočletja. Ste vedeli, da so sužnji, ki so gradili egipčanske piramide, vsak dan zaužili po strok česna, da so ohranjali svojo moč, prav tako tudi rimski vojaki.
Leta 1858 je Louis Pasteur dokazal, da ima česen protibakterijsko delovanje in so ga do odkritja pravih antibiotikov uporabljali kot sredstvo za zdravljenje okužb. V česnu se skriva okrog 200 biološko aktivnih učinkovin in večina med njimi igra pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni. Najpomembnejša med temi je vsem znani alicin, ki deluje protivirusno, protiglivično in protibakterijsko. Česen ima zelo širok spekter delovanja, deluje tudi kot antioksidant, saj je v njem veliko aminokislin, ki vsebujejo žveplo.
Raziskave nedvomno potrjujejo, da Kitajci, ki zaužijejo veliko česna, le redko zbolijo za rakom na želodcu. Česen ima sposobnost, da preprečuje pretvorbo nitritov in nitratov, ki se nahajajo v večini dandanašnje predelane hrane, v kancerogene nitrozamine. Česen prav tako zavira delovanje alfa toksinov, naravnih snovi v arašidih, ki prav tako povzročajo raka.
Prav tako deluje česen ugodno na zniževanje holesterola v krvi in preprečuje nastanek ateroskleroze, preprečuje nastajanje krvnih strdkov (uživanje česna je bolj varno in naravno od Aspirina, ki lahko povzroči krvavitve želodčne sluznice) in tudi zmanjšuje tveganje za srčno kap.
Zato jejte česen! Z enim strokom ali tableto česna ste lahko uspešni v boju proti okužbam!
PREBERITE VEČ: Zato nikar ne zavrzite skaljenega česna
Gobe
Dve nam manj znani gobi krepita imunski sistem, to sta shiitake in reishi. Šitake so zelo priljubljene na Japonskem, danes pa jih je mogoče kupiti tudi pri nas v trgovinah z zdravo prehrano. Pogosto so posušene in jih je potrebno pred kuhanjem namočiti. So izjemno hranljivo živilo in predstavljajo enega izmed redkih virov vitamina D. Prav tako so bogate s kalcijem, fosforjem in imajo visoko vrednost aminoskislin (npr. levkin, lizin, treonin) ter vsebujejo fitohranilo lentinan, ki je močan spodbujevalec imunskega sistema, saj zavira delovanje virusov. Spodbuja nastajanje interferona, kemične snovi, ki jo naravno predelujejo telesne celice in zavira razmnoževanje virusov.
Raziskave na živalih so pokazale, da preprečuje razrast tumorjev. Lentinan pogosto uporabljajo v Japonskih bolnišnicah za zdravljenje raka. Spet druge raziskave opisujejo lentinan kot močno sredstvo za zdravljenje aidsa in poveča telesno odpornost tudi pri HIV-pozitivnih bolnikih.
Reiši prav tako krepi imunski sistem in je zaradi svojih zdravilnih lastnosti cenjena na Vzhodu. Obstaja sedem vrst te gobe, vse so različnih barv, vendar je kraljica rdeča Ganoderma lucidum. V naravni obliki je reiši zelo trda in jo je zato za uživanje potrebno najprej skuhati ali drugače obdelati, da goba odda svoja hranila. Tradicionalno jo pripravljajo kot čaj ali pa jo zmleto v prah dodajajo juham in dušenim jedem. Na voljo je tudi v kapsulah in v obliki tinkture. Na vzhodu je reiši trenutno najbolj uporabljano zdravilno sredstvo pri zdravljenju motenj imunskega sistema. Kitajci so prepričani, da reiši pomete z boleznimi kot so hepatitis, bronhitis, bronhialna astma, koronarna bolezen, želodčne razjede, bolečine v želodcu in glavobole.
Raziskave potrjujejo zdravilne lastnosti reiši gob. In sicer uravnavajo vsebost sladkorja v krvi, krepijo imunski sistem, varujejo pred učinki prostih radikalov, znižujejo vsebnost holesterola v krvi, pomirjajo in znižujejo vsebnost holesterola v krvi, pomirjajo in znižujejo previsok krvni tlak. Izjemne so tudi protialergijske lastnosti reišija in njegova moč zaviranja delovanja histamina. Na Japonskem jih uporabljajo za odpravljanje škodljivih stranskih učinkov radio in kemoterapije.
Kje pa se je kvinoja izgubila? Ali sem jo spregledala?
Nope, uiti je hotela iz 3. dela. 😉
Ti, ti, kvinoja! 😛