… prek študentskega servisa ter za plačevanje, tudi po spletu. Marsikateri dijak in študent se tako prav v poletnih mesecih sooča z dilemo, kje odpreti račun. Za marsikoga je to prvi stik z bančnim poslovanjem. Račun lahko dijaki in študentje odprejo pri vseh bankah brez stroškov, večinoma je brezplačno tudi vodenje, nekatere storitve pa morajo plačati. Razlike so predvsem v dodatnih ugodnostih dostopnosti redne in izrednega limita in seveda v stroških – nekatere dvig gotovine na bankomatih drugih bank zaračunajo, druge ne, stroških plačila položnice, izdaji nove kartice v primeru izgube stare …
Za odprtje dijaškega ali študentskega računa so potrebni osebni dokument, davčna številka in potrdilo o šolanju oziroma veljavna dijaška ali študentska izkaznica. “Večina brezplačnih računov za mlade je namenjena le tistim s statusom. Mlajši od 18 let brez statusa lahko odprejo Dijaški račun pri DBS, Prvi račun pri NLB ali paket Car pri UniCredit banki, slednja starejšim od 18 let in brez statusa ponuja brezplačen paket Start. Mladoletni bodo za odprtje računa s seboj praviloma morali pripeljati enega od staršev,” izpostavlja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: “Kljub temu, da so na prvi pogled pogoji poslovanja s računi zelo podobni, razlike med njimi so. Izmed vseh računov, ki smo jih pregledali, je za mesečno vodenje treba plačati le za paket NLB Mladostni, ki je sicer namenjen vsem starostnim skupinam in je za mlade do 27. leta ugodnejši.”
Preverjanje stanja
Številni dijaki in študentje so pozorni na vsak cent. Zato naj pred izbiro banke preverijo, ali so dvigi na bankomatih drugih bank brezplačni ter kakšen je ta strošek Iz preglednice na tej povezavi je razvidno, katere banke dvige zaračunavajo. “Včasih želimo na bankomatu le preveriti, koliko denarja je še na računu – tudi za to nekatere banke zaračunajo, običajno okrog pol evra,” opozarja Alina Meško. Uporabniki spletne ali mobilne banke lahko stanje namesto na bankomatu brezplačno preverijo v aplikaciji.
Dijaki in študenti, ki se odločijo za uporabo spletne oziroma mobilne banke morajo dosledno skrbeti za varnost. Aplikacije za spletne in mobilne banke omogočajo dober pregled nad stanjem na računu, plačila so cenovno ugodna, uporaba pa preprosta in praktična, saj prihrani veliko časa. Za dijake in študente je mesečna uporaba večinoma brezplačna, izjemi sta spletni banki Lona in Primorske hranilnice Vipava (53 oziroma 30 centov na mesec).
…in izgubo kartice vam bodo zaračunali
Plačilna kartica je oblika plačilnega sredstva, zato moramo z njo ravnati enako skrbno kot z denarjem. Če kartico izgubite, ali vam jo ukradejo, študentom in dijakom prvi tak spodrsljaj oprostijo le pri Addiko banki, drugače pa jih bo to stalo od 4 do 15 evrov, odvisno od banke.
Limit – sliši se super, pa je res?
Limit ni brezplačen denar, limit je kredit. Pri večini bank študentje in dijaki lahko zaprosijo zanj, a ni nujno, da jim ga bodo odobrili – banka se o tem odloči na podlagi prilivov, včasih zahtevajo dodatno zavarovanje od staršev ali druge osebe, ki jamči, da bo izposojeni denar vrnjen. Nekaj bank ponuja tudi izredni limit, kjer so zneski višji, večje pa so tudi zahteve bank.
“Limit je stvar osebne izbire, so pa pozneje običajno bolj zadovoljni tisti, ki se namesto za izposojanje denarja odločijo za varčevanje. Zlato pravilo je, da damo vsak mesec na stran deset odstotkov svojih prihodkov – žepnine, štipendije, prejemkov od dela – in tako postopno gradimo svoje prihranke. Pametni začnejo zgodaj in razumejo, da lahko obresti namesto za banko delajo zanje in jim pomagajo prej doseči zastavljene cilje,” svetuje Alina Meško.
