… sreča in občutek prave povezanosti in ljubezni, ki ji ni para. Prepričani ste, da je ta človek kot ustvarjen za vas. No, ko pride do raziskovanja, zakaj nas nekateri ljudje tako noro privlačijo, pa pridemo do večjih ugotovitev, kot je le ljubezen na pri pogled.
Po raziskavah psihologov, kot so Jung, Freud in mnogi drugi, ste namreč izbrali partnerja, katerega podoba je zelo podobna podobi vaših skrbnikov, ko ste bili majhni (staršev). To so bili ljudje, na katere ste se zanašali in od katerih ste bili kot otrok pravzaprav v celoti odvisni. Kot vsi starši, pa so lahko v tem vašem zgodnjem obdobju lahko naredili nekaj (ne)namernih napak v vzgoji. Morda so bili do vas premalo ljubeči, preveč oddaljeni, prestrogi, nesramni ali celo kruti. Več sreče so imeli tisti posamezniki, ki so imeli ljubeče, skrbne in prijazne starše, ki so jih v celoti podpirali. Lahko ste bili deležni kombinacije vsega. Vse to ste dojemali in absorbirali vse od takrat, ko ste bili še v varnem zavetju maternice, pa do starosti 5 let. Takrat se je namreč pri vas izoblikoval koncept sveta in ljubezni.
PREBERITE TUDI: 5 najpomembnejših lastnosti, ki jih mora imeti dober partner
Privlačnost, ki jo čutite do druge osebe v odrasli dobi, je samo podzavestna želja po zdravljenju ran, ki so jih povzročili vaši skrbniki. Zavestno si namreč želimo romance, evforije, zaljubljenosti in vseh občutkov, ki se pojavijo ob začetku razmerja, ko je naš odnos in pogled na to drugo osebo, še idealiziran. Vendar pa v resnici podzavestno obstajajo globlje potrebe, ki kar kričijo po pozornosti in izhajajo v naši podzavesti, izrazijo pa se tako, da se ta podzavestni um obnaša zelo otročje – preslika se v otroka v nas. Podzavest deluje na svoje želje in čustva in še marsikaj ve. Na vsak način hoče dobiti, kar si želi, četudi zato zavrže družbene norme, vljudnost ali občutek za sočutje. Podzavestni um si je namreč zapomnil dogodke iz vašega otroštva, ki jih vaša zavest ne pomni. Nekatera prepričanja, ki jih imate o sebi, in se ne zdijo smiselna, so namreč pogosto oblikovana v podzavesti, ki temelji na teh zelo zgodnjih spominih.
Prva faza ljubezni: neizmerna sreča
V prvih stopnjah ljubezni se počutimo zlati otrok v naši družini, četudi nas takrat, ko smo bili majhni, sploh niso tako obravnavali. Biokemične spremembe, ki se takrat pojavijo, naše telo preplavijo z različnimi hormoni, ki povzročijo evforijo in metuljčke v trebuhu in podobne občutke. Ta občutek sreče je nujno potreben, da se združimo z nekom, ki nam bo pomagal zaceliti vse naše potlačene rane in vaša podzavest točno ve, kdo je ta oseba. Ko se ljubezen prevesi v bolj naporno stanje, pa smo vstopili v drugo fazo ljubezni, ki postane boj. Pomembno je vedeti, da ta faza ne sme trajati. Če ste z nekom, ki vas zaničuje, vas ignorira, vam ni naklonjen, in ni resnično zaljubljen v vas, je čas, da greste naprej. Očitno to ni oseba, ki vam bo pomagala zaceliti rane, da boste lahko začutili pravo ljubezen. Morda je ta izkušnja s to osebo služila le temu namenu, da vas rani na enak način, kot ste bili ranjeni prej, zato, da se boste končno začeli zavedati, da potrebujete zdravljenje teh travm. V prvi fazi se torej počutimo neverjetno, in ta evforija in zaljubljenost sta podobni duhovni blaženosti.
Druga faza ljubezni: borba moči
Na drugi stopnji ljubezni so znaki skoraj tako univerzalni kot v prvem. Namesto občutka navdušenja in evforije se boste verjetno počutili nezaželene, ker ste se končno zavedli, da vaš partner ne izpolnjuje vseh vaših čustvenih potreb. Kasneje se boste naučili, kako se s tem soočati, vendar na tej stopnji to pogosto izgleda tako:
- eden od partnerjev se ne počuti ljubljenega, zato začne zavračati;
- drugi partner se zato počuti zavrnjen;
- veliko je prisotnega joka in krega;
- izgovori in pripisovanje krivde so običajno vedenje;
- pri partnerju vidimo le napake in pozabimo na pozitivne lastnosti;
- namesto vznemirjenja in blaženosti občutimo frustracije in obup;
- pomanjkanje prave medsebojne povezave;
- eksplozivno vedenje.
PREBERITE TUDI: 5 stopenj ljubezni (večina jih pride le do 3. stopnje)
Pomembno je razumeti, da se bo ta stopnja končala. Veliko partnerstev ne uspe skozi to stopnjo, ker ne razumejo njegovega pomena in nujnosti. Tu se lahko zgodita 2 stvari, ali se razmerje prekine ali pa se oviro premaga in nadaljuje zvezo.
Tretja faza: resnična ljubezen
Ko smo izčrpani od bojev med našim notranjim, ranjenim jazom, in drugo osebo, lahko kaj hitro obupamo. Prav tako se lahko odločimo, da bomo odnos vzeli na zavestno raven. Zavestna ljubezen ne temelji na stalnih spopadih. Ni čustvenega zavračanja ali prepričevanja in izsiljevanja partnerja, da bi nam dal tisto, kar potrebujemo, da bi se počutili ljubljene. Namesto tega se naučimo rasti. Naučimo se boljših načinov izražanja naših občutkov zavrnitve ali strahu. Oba partnerja začneta videti, kaj povzročata s svojimi dejanji v odnosu. Postaneta bolj odprta za ljubezen drug do drugega in najdeta način, da drug drugemu podarita ljubezen in obravnavo, ki jo potrebujetam in to brez sile, manipulacije ali odvzema ali zavrnitve. Postaneta resnično zainteresirani za podporo drugi drugemu. Začela sta spuščati obrambo, (ki smo jo razvili kot tehniko preživetja, ko smo bili ranjeni otroci), in se začela odpirati resnični intimnosti – fizično, čustveno, spolno in duhovno. Doživljamo tudi izboljšanje imunskega sistema in sproščanje živčnega sistema. Nismo nenehno v boju ali letenju in čeprav se bomo še vedno soočali z izzivi, prevzemamo polno odgovornost za vse, kar se dogaja v naših življenjih in naučimo se ljubiti tako, da tudi sami rastemo.
