5 najpomembnejših lastnosti, ki jih mora imeti dober partner

Ko nas kdo vpraša, kašen je naš idealni partner, večina našteje splošne značilnosti, kot so pameten, prijazen, zabaven, razumevajoč, zrel. In potem so tu še specifične lastnosti, ki se razlikujejo od posameznika do posameznika, saj imamo različne interese, poglede in hobije: npr. da dobro kuha; mu je všeč nogomet; rad potuje ipd. A na koncu vedno ugotovimo, da popolne osebe, ki bi izpolnjevala popolnoma vse naše želje in zahteve, preprosto ni, zato moramo delati kompromise.

 

 

Katere so tiste najpomembnejše lastnosti, ki jih mora imeti partner, če želimo trajno, osrečujoče in izpolnjujoče razmerje? Desetletja raziskav odnosov in parov so pokazala, da sta trajnost in zadovoljstvo v odnosu pogojeni predvsem z naslednjimi kvalitetami oz. značajskimi lastnostmi, ki jih mora imeti partner.

 

Ko ljudi vprašamo, katere so lastnosti, ki bi jih želeli pri partnerju, jih med prvimi večina našteje prijaznost, privlačnost, vznemirljiva osebnost in dober zaslužek. A ko smo enkrat v razmerju, postanejo nekatere od teh lastnosti bolj pomembne kot druge.

 

Raziskave namreč vztrajno kažejo, da so tisti, katerih partner je topel, zvest in predan veliko bolj zadovoljni z odnosom kot tisti, katerih partner izpolnjuje kriterije glede fizične privlačnosti, vznemirjenja, statusa in bogastva. Prav tako raziskave kažejo, da to, da partner ni pretirano privlačen in uspešen, ne vpliva na zadovoljstvo v razmerju, če je zelo topel, prijazen, zvest in predan.

 

Skratka, če malo posplošimo: v odnosu se bolj 'površinske' lastnosti izkažejo za manj pomembne kot lastnosti topline, prijaznosti, razumevanja, zvestobe in predanosti.

 

 

Pozabite na rek 'nasprotja se privlačijo', saj ni bolj neresnične trditve, kar se tiče odnosov. Če bi radi, da odnos uspe, iščite nekoga, ki vam je kar se da podoben. Ogromno število raziskav vsakič znova potrjuje, da nas privlačijo ljudje, ki so nam podobni, še zlasti kar se tiče vrednot in prepričanj. In dejansko se vsakič znova pokaže, da so pari, kjer sta si partnerja podobna, srečnejši.

 

Pari, kjer si partnerja delita enak okus glede hrane, glasbe, interesov, pogled na svet ipd., naletijo na manj nesoglasij in konfliktov – ker je pač manj tem, kjer lahko pride do njih, saj se glede najpomembnejših strinjata. Skratka, če so vama všeč enaki filmi, knjige, hobiji, pogled na zasebno, poslovno in družinsko življenje ipd., bosta imela toliko manj 'materiala' za prepiranje. Prav tako je potrjeno, da so srečnejši pari, ki imajo približno enako stopnjo izobrazbe, podobne starosti in si želijo enako število otrok – takšni se redkeje razidejo.

 

Treba se je zavedati tudi, da če iščemo partnerja, ki izpolnjuje splošne lastnosti kot so prijaznost, zvestoba, toplina, predanost … so to lastnosti, ki jih želijo skorajda vsi, kar to pomeni, da je povpraševanje po njih veliko in možnosti, da takega dobimo, manjše. Če pa iščemo partnerja s točno določenimi lastnostmi – npr. da mu je všeč določena vrsta glasbe; da obožuje določeno vrsto plesa ipd. – pa se konkurenca precej zmanjša in vaše možnosti povečajo.

 

 

Pri zavestnosti gre za to, da je partner zanesljiv, praktičen, organiziran in dosleden. Čeprav morda to ne zvenijo pomembne lastnosti, so nujno potrebne, če želimo varen in uspešen odnos. Takšni ljudje v odnos prinesejo stabilnost, zanesljivost in zaupanje, kar so vse ključne postavke za uspešen in trajen odnos.

 

In po drugi strani so nezanesljivi, nedosledni ljudje strup za odnos, saj se na njih ne moremo zanesti, da bodo izpolnili obljubljeno: odpovedujejo načrte, zamujajo, ne izpolnjujejo obljub, pozabljajo, izgubljajo stvari … skratka lastnosti, ki v odnos vnašajo velik stres in negotovost.

 

 

Med osebnostnimi lastnostmi, ki najbolj vplivajo na odnos, sta tudi zrelost in čustvena stabilnost. Tisti, ki ju nimajo, so spremenljivega in nepredvidljivega razpoloženja, preobčutljivi, anksiozni in pretirano reaktivni – vse lastnosti, ki zelo otežijo kakovosten odnos. Takšni ljudje so po navadi tudi bolj prepirljivi, negativni, ljubosumni in zamerljivi. Zatorej ni nič čudnega, da odnosi z njimi pogosteje razpadejo, saj so zelo naporni in stresni. Zatorej če se dobivate z nekom, a se vam že sedaj zdi, da je pretirano in nezrelo občutljiv in reaktiven, naj se vam vkopi alarm.

 

 

Ko ste na začetku določenega odnosa, je težko predvideti, kakšne bodo stvari čez nekaj mesecev, kaj šele nekaj let. A že kaj kmalu lahko vidite, kako se partner spopada z ovirami in težavami v odnosu. Kako? Razumeti morate splošno psihologijo odnosov.

 

Raziskovalci so ugotovili, da obstajate dve temeljni prepričanji o odnosih: prepričanje, da je odnos zavestna odločitev in delo; in prepričanje, da je odnos usoda. Tisti, katerih prepričanje je usoda, delujejo po principu, da 'je odnosu namenjeno ali pač ne'. Verjamejo, da če sta si dva namenjena, bo (skoraj) vse popolno, teklo gladko in se na koncu 'že nekako' izšlo. A ko pride do težav, se kaj hitro izkaže, da ste z napačno osebo – prepričana j namreč, da 'si nista namenjen', namesto, da bi se potrudila nekaj narediti za odnos.

 

In po drugi strani se tisti, ki vedo, da odnos temelji na zavestni odločitvi in trdem delu, zavedajo, da je globok, trden in kakovosten odnos nekaj, kar se razvije sčasoma z obojestranskim trudom obeh partnerjev. Ti so prepričani, da ko v odnosu pride do težav – kar je le vprašanje KDAJ in ne ALI – se je treba potruditi in nesoglasja in težave sproti razreševati.

 

Ta dva pristopa imata izjemen vpliv na to, kako se ljudje spopadajo s težavami v odnosu, ko oseba, ki je prepričana, da je odnos namenjen (ali pa ne), naleti na težave v odnosu, si bo razlagala, da je to znak, da odnos ni namenjen. Tako se bo izogibala konfliktom in postala nejevoljna ali jezna, če si bo morala priznati partnerjeve 'napake' – ker to pač zanjo pomeni, da je razmerje obsojeno na propad (pač ji/mu ni namenjen). Zato, ko se stvari zakomplicirajo, take osebe takoj odnehajo in odidejo, namesto da bi se skušale pogovoriti in rešiti nesoglasja in konflikte.

 

In po drugi strani se tisti, ki vedo, da se trden odnos ustvari sčasoma s trudom obeh partnerjev; z medsebojno komunikacijo in razreševanjem težav in nesoglasij, na slednje odzovejo pozitivno – s poskusom razreševanja.

 

 

To je seveda le nekaj lastnosti, ki naj bi jih imel partner, če želimo, da ima odnos z njim perspektivo. Obstaja seveda še vrsta drugih, ki močno vplivajo na uspešnost odnosa, med katerimi se mnoge pokažejo šele ko smo že konkretno v določenem odnosu. Sem npr. sodi način razreševanja konfliktov; kako se bo partner razumel z vašo družino ipd.

 

Kaj to pomeni, če partner nima zgoraj naštetih lastnosti – je odnos obsojen na propad? Nikakor (to bi bilo razmišljanje v smislu 'odnos je usoda') – bo pa odnos z osebo, ki nima naštetih lastnosti, najverjetneje bolj težaven, stresen, naporen in manj stabilen in se boste morali vi bolj prilagajati. Prav tako je prisotnost zgodaj naštetih lastnosti nedvomno povezana z večjim zadovoljstvom v odnosu, zato se res potrudite dobro spoznati partnerja, preden na podlagi privlačnosti brezglavo skočite v naslednji odnos.