“Pravi čas je, ko ugotovimo, da nas obstoječa kariera ne zadovoljuje več, da smo začeli osebnostno in strokovno stagnirati. Da ne moremo več izrabiti in uporabiti večine svojih potencialov. Da se določenega dela lotevamo z odporom. Da veliko raje opravljamo druge aktivnosti kot pa naloge, ki jih neko delovno mesto od nas zahteva. Pri menjavi kariere je zelo pomembno, da posameznik dobro pozna svoje potenciale, prednosti in pomanjkljivosti. Specializirani svetovalci lahko posameznikom izdelamo natančen inventar njihovih prednosti, prevladujočih potencialov, pomanjkljivosti ipd. In jim v skladu s tem začrtamo oz. predlagamo najprimernejšo karierno pot. Posamezniki, ki so s tem seznanjeni, lahko pri novem (ali obstoječem) delodajalcu bistveno bolj suvereno zagovarjajo svoje prednosti, prevladujoče lastnosti in potenciale, ki bodo v novih kariernih priložnostih prišli bistveno bolj do izraza,” pripoveduje Radovan Kragelj, avtor praktičnega priročnika s področja ocenjevanja in izbora kadrov. Po besedah Igorja Koščaka, regionalnega vodje v podjetju Manpower d. o. o., je menjavo kariere najlažje narediti, ko je človek še v najbolj produktivnih letih, torej med 30. in 45. letom starosti.
H kariernim spremembam pristopamo sistematično
Za menjavo kariere ne obstaja nek profesionalen ali celo predpisan postopek, vendar pa je prav, da k stvari pristopimo sistematično in resno. V prvi fazi je treba jasno opredeliti razlog za menjavo kariere, nato moramo jasno določiti časovni potek menjave, pretehtati vse možnosti zapletov in preprek na poti. “Najpomembneje je, da resnično že obstaja neka možnost večjega uspeha ali razvoja lastne osebnosti z novo začrtano poslovno potjo oz. kariero, kot ju je posameznik dosegel na dosedanji poti. Ne nazadnje pa mora ta pot biti dolgoročno prava, kajti menjati karierno pot dvakrat je skoraj nemogoče, če želimo nekje biti resnično uspešni,” svetuje Igor Koščak iz podjetja Manpower d. o. o. Po besedah Vide Gostenčnik, univerzitetne diplomirane psihologinje, je treba biti pri menjavi poklicne poti korekten in delovati transparentno do vseh vpletenih. “Pred tem je treba dobro premisliti, prav tako pa je priporočljivo začetno ekstatičnost ob spoznanju prespati, da se skristalizirajo vzvodi spoznanja in pristnost teh. Na podlagi spoznanj po začetni evforičnosti se lahko pripravi osebni strateški načrt. Iz tega vidika tudi ‘headhunting’ ni najboljši pristop, saj ‘tarča’ ni samoiniciativno začutila želje po spremembi in jo lahko pri odločitvi zavedejo egopotrebe.”
Želja naj se izkaže kot dolgoročen projekt in ne impulzivno dejanje
“Želje po drugačnosti in spremembi so v tistem danem trenutku, ko posameznik razmišlja oziroma se odloči za drugačno karierno pot, tako intenzivni, da kar kličejo k takšni odločitvi. Svetujem, da se pred odločilnim korakom analizira obstoječe stanje,” polaga na srce Branka Hutar, direktorica Studia Moderna Storitve. Pomembno je torej, da človek vsake toliko časa oceni uspešnost svoje dosedanje karierne poti in da si postavi karierne cilje za nadaljnje obdobje. Človek, ki optimistično gleda na svojo kariero, bo pri svojem delu prav gotovo bolj učinkovit. Ko zaveje veter sprememb, prav gotovo ni dobro, da je človek eksistenčno ogrožen. Prihranki morajo omogočati vzdrževanje standarda vsaj nekaj mesecev po izgubi zaposlitve. V kolikor je sprememba napačna, je treba poskušati znova in znova. Znano je, da je velik odstotek podjetnikov prva leta životaril, nato pa žel zlato. Napačne odločitve nas samo učijo in krepijo.
O motivih menjave karierne poti
Spreminjanje kariere skozi vse življenjsko obdobje je normalen pojav. Z vidika spreminjanja lahko teoretično razlikujemo stalne, prehodne, hierarhične in cirkularne tipe karier. Stalnih karier je zaradi dinamičnega gospodarskega in tehnološkega razvoja vedno manj.
Težko si je zamisliti poklic, ki v tem razvoju ni doživel večjih ali manjših sprememb. Prehodne kariere so značilne za vrsto poklicev, ki so zelo odvisni od tržnih nihanj (npr. sezonski delavci). Hierarhične kariere pomenijo vzpenjanje (lahko pa tudi spuščanje) po hierarhični lestvici v organizaciji. Cirkularne kariere se lahko spreminjajo bolj dramatično, zanje pa je značilno, da človek opravlja določeno delo nekaj let, se pri tem osebnostno razvija, potem pa popolnoma menja poklic in karierno usmeritev. Pomembno je omeniti, da je spreminjanje kariere tesno povezano z osebnim razvojem. Če se ne spreminjamo, stagniramo. Sprememba kariere je največkrat spodbujena z zunanjimi motivi, s priložnostmi in grožnjami, s katerimi se posameznik srečuje. Ko smo izzvani, je pravi čas, da na izziv odgovorimo. Druge spremembe kariere so spodbujene z dozorevanjem osebne vizije glede svoje identitete (pogleda na samega sebe). Po besedah red. prof. dr. Edvarda Konrada, ki na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava psihologijo dela in organizacije, je pravi čas za spremembo torej takrat, ko nam je vizija jasna in ko smo pripravljeni sprejeti tveganje za njeno uresničitev.
“Iz znanj, ki jih imamo na področju upravljanja človeških virov tako v smislu selekcije kot tudi razvoja kadrov, ugotavljamo, da bi lahko dejavnike oziroma motive, ki ljudi pripeljejo do spremembe karierne poti, uvrstili v skupino osebnostne rasti ali v skupino egopotrebe. Spremembo karierne poti, ki je posledica samospoznavanja skozi proces osebnostne rasti in omogoča razvoj lastnih talentov, smatramo za zdravo, saj pozitivno vpliva tako na količino življenjske energije in občutek izpolnjenosti kot tudi na psihofizično zdravje, medtem ko karierne spremembe, ki nastanejo kot posledica egopotreb, vodijo v izgubo smisla pri delu, pogosto pa tudi v izgorelost oz. t. i. ‘burnout’. Da lahko posameznik naredi tako velik korak spremembe kariere iz zdravih vzrokov, mora pred tem spoznati svoje talente, poslanstvo oz. kaj resnično želi. Gre za dolg proces, ki ne pride čez noč in s katerim se zaradi sprememb družbenih vrednot sicer sooča vse več ljudi. Še vedno pa večina posameznikov na razgovorih za zaposlitev ob vprašanjih, ‘Kateri so vaši talenti?’, ‘Kaj je vaša strast?’ ali ‘Kaj je vaše poslanstvo?’, obnemi, kar je dokaz, da se še vedno iščejo in so pogosto žrtve egopotreb.”
Sprememba kariere je predvsem osebna izkušnja in zato ni možno dati splošnega nasveta, kako, kdaj in zakaj menjati karierno usmeritev. Če posameznik ve le, da bi rad spremenil kariero, ne ve pa, v katero smer, strokovnjaki svetujejo, da se posluži kariernega svetovanja oz. coachinga. “Med psihologi še vedno obstaja tendenca, da ocenjujejo sposobnosti ljudi na način, kot da jih ni mogoče razvijati in da so prirojene. Vse, kar s tem naredijo, je, da ljudi pospravijo v predalčke, s katerimi se identificirajo in si tako omejijo rast. Manj je tistih strokovnjakov, ki resnično pomagajo odkrivati skrite potenciale in pravilno svetujejo, kako jih razvijati,” pravi Vida Gostenčnik, univerzitetna diplomirana psihologinja.
Menjavo kariere je najlažje narediti, ko je človek še v najbolj produktivnih letih, torej med 30. in 45. letom starosti!
Pravi čas je, ko ugotovimo, da nas obstoječa kariera ne zadovoljuje več. Življenje je le eno in več kot polovico ga preživimo delovno, torej naj bo delo prijetno in zadovoljujoče!
