Nekateri otroci so pred začetkom šole vznemirjeni in že komaj čakajo na ponovno snidenje s sošolci in sošolkami. Nekateri pa lahko malo žalostni, ker je poletje in čas brezskrbnosti mimo. Pri nekaterih (predvsem mlajših) lahko starši opazijo nekaj živčnosti in strahu pred prvim šolskim dnevom.
Privajanje na šolo
Prehod v šolsko rutino lahko enostavno ublažite in ga naredite prijetnejšega – ne samo za otroke, temveč tudi zase (pogosto pozabljamo, da je začetek šolskega leta lahko izziv za prav vse družinske člane). Tukaj je nekaj namigov, kako se lahko prav vsi navadite na šolo:
- Otroci naj v posteljo hodijo bolj zgodaj; v drugi polovici avgusta dnevi niso več tako zelo dolgi, da bi to lahko bil razlog za dinamične večerne aktivnosti. Ponovno uvedite pripravo na spanje, kar pomeni, da se otrok vsaj kakšno uro pred odhodom v posteljo posveča mirnejšim aktivnostim (npr. branje knjige).
- Šolo obarvajte kot nekaj pozitivnega, dodajte ji vznemirljivost – z otrokom se pogovarjajte o zanimivih in zabavnih stvareh, ki se jih bo naučil v šoli. Spomnite ga na to, kako prijetno bo ponovno srečati sošolce in sošolke ter z njimi deliti poletne dogodivščine.
- Če se vaš otrok sooča s strahom in tesnobo, mu zagotovite, da imajo tudi drugi otroci podobne izkušnje. Otroci so navdušeni, če jim starši zaupajo, da so se tudi oni počutili zaskrbljene pred začetkom novega šolskega leta. Tako otroci sprejmejo, da so negativna čustva del življenja vsakega izmed nas. Pomembno je, da otroku poleg svoje 'izpovedi' podate nekaj idej in nasvetov, kako naj se s temi čustvi sooča.
Kaj če moj otrok ne mara šole?
Skoraj vsak otrok se sreča z mislijo, da ne mara šole, in odporom pred šolskimi zahtevami in pričakovanji. To je povsem običajno, del odraščanja in predstavlja prehoden odpor, kar pomeni, da občutki ne trajajo dolgo časa. Seveda obstajajo otroci, pri katerih se negativni občutki skozi čas stopnjujejo. S tem pa tudi napori staršev, da bi otroke prepričali, da je šola življenjsko dejstvo in da izobrazba povečuje možnosti za življenje, ki si ga otroci želijo. Otroci, ki do šole čutijo močan odpor, lahko razvijejo določene telesne (psihosomatske) simptome, kot so glavoboli in bruhanje ter nepojasneje bolečine ali pogostejše vročine. Praviloma tudi slabše spijo, kar še dodatno poslabša začaran krog.
Nekakovostno spanje povzroča težave v koncentraciji in spominu, otroci nimajo dovolj energije in so ves čas utrujeni ter brezvoljni. V takšnih primerih je pomembno, da starši ohranijo mirno kri. Če so tudi starši zaskrbljeni, otrok to začuti in se odzove še z večjim odporom, saj dobi potrditev (tudi če povsem neverbalno), da so njegovi občutki pravi. Zelo velikokrat se izkaže, da je odpor do šole vezan na okoliščine, v katerih se znajde otrok. Ne toliko na šolske predmete in obveznosti. Okoliščine, ki otroku povzročajo skrbi ali stres, lahko predstavlja strah pred napadalnim sošolcem ali nerazumevanje določene snovi.
Za otroke je lahko stresno tudi to, da so drugačni ali nimajo veliko prijateljev. Mogoče jim ni všeč telovadba ali pa se počutijo nesamozavestne pri pouku tujega jezika, ker jih učiteljica spodbuja k pogovoru. Potencialnih okoliščin za odpor je veliko in ne smemo pozabiti, da je odraščanje/zorenje psihološko lahko zelo zahtevno. Otroci se družabnih veščin šele učijo, zato niso vedno opremljeni z idejami, kako lahko težave rešijo. Zelo pogosto težave sploh ne vidijo kot izvor svojih občutkov, zato je naloga staršev, da jim pomagajo razumeti, razvozljati in najti rešitev.
Starši naj skupaj z otrokom najdejo ideje za ukrepe, saj zamujanje pouka dolgoročno ni rešitev. Če otrok ostane doma, to samo še otežuje ponoven obisk šole. Otroci so že po naravi vedoželjni in radovedni, prav tako uživajo v druženju. Potrebno je samo najti to iskrico. Potem pa jo negovati… S spodbudami in podporo ter odprto komunikacijo.
