Nerazumevanje in nesporazumi so največji vir medkulturnega nelagodja in konfliktov. Sporazumevanje – verbalno, pisno in neverbalno (telesno) – presega to, kar je povedano, napisano ali izraženo.
Proces sporazumevanja niha znotraj različnih kultur (bodisi med podjetji, kraji, regijami, državami ali kontinenti): gre za to, kako so stvari povedane (ali napisane ali izražene), kdaj so povedane in zakaj so povedane. Vse to je zajeto v stilu komuniciranja vsakega posameznika.
Vaše komuniciranje bo prišlo do izraza na razgovoru za delo, na delu in med sodelavci. Sami morate poskrbeti, da bo vaša komunikacija dovolj jasna za prejemnika vašega sporočila.
Nerazumevanje lahko (in pogosto do tega pride) nastopi, ko se stil komuniciranja ene osebe razlikuje od tistega, ki ga ima drug posameznik. Na delovnem mestu boste (če že niste) zagotovo doživeli, da se boste srečali (in z njim delali) sodelavca ali stranko, pri katerem se bo stil sporazumevanja občutno razlikoval od vašega. Z učenjem, kako komunicirati znotraj sklopov različnih kultur je nujna sposobnost, ki jo morate usvojiti, ne glede na to, v kakšnem tipu kariernega področja se nahajate.
Kakšen je vaš slog komuniciranja?
Ali se sporazumevate na linearen način, tako da premikate pogovor naravnost v smer tega, kar želite izraziti? Ali vam bolj leži spiralen stil komunikacije, tako da krožite okoli predmeta pogovora v vedno ožje in ožje kroge, dokler se ne dotaknete bistva? Niti prvi niti drugi stil ni napačen, vendar pa lahko ‘spiralni komunikator’ zazna ‘linearnega komunikatorja’ kot nepredvidljivega, preveč neposrednega in grobega. Linearni komunikator pa lahko, na drugi strani, misli, da je spiralni komunikator nejasen in neodločen. V vsakem primeru gre za prisotnost nerazumevanja in napačnega tolmačenja med obema.
Nekatera druga področja, pri katerih se pogosto pojavljajo razlike v stilu komuniciranja, so:
- Vljudnost
Stili vljudnosti nihajo znotraj različnih kultur. V določenih kulturah z vljudnostjo pretiravajo (npr. Japonska), v drugih se z njo ne obremenjujejo (npr. na Balkanu). Enak primer lahko zasledimo v različnih načinih obravnavanja problemov in konfliktov. - Iskanje ustreznih trenutkov
Do nesporazuma lahko pride, če ena oseba slabo presodi ustrezni trenutek za razgovor z drugo. Iskanje ustreznega trenutka za napeljevanje k poslovnim pogovorom je še en primer, kjer obstajajo velike razlike med kulturami. - Objektivnost
Stili argumentiranja so lep primer razlik v objektivnosti. V nekaterih kulturah je prerekanje na neoseben način splošno sprejeta ‘norma’, medtem ko je drugje prisoten stil argumentiranja predvsem čustven. - Specifičnost
Je vaše razmišljanje osredotočeno na trenutni položaj ali na dolgi rok? Če se dve kulturi pri tem razlikujeta, lahko pride do velikih medsebojnih nejasnosti. - Izražanje stališč
Poznamo različne stile izražanja stališč, ki so splošno sprejete. Na primer, stopnja izražanja stališč ene kulture lahko sloni na zaprtosti vase, medtem ko se druga nagiba k večji neposrednosti v komunikaciji. - Iskrenost
Ravno tako obstajajo različne stopnje iskrenosti. Na primer, nekatere kulture cenijo ‘povedati stvari takšne, kot so v resnici’, medtem ko druge bolj cenijo vzdrževanje harmonije in molčanje. - Enostavnost
Ali predstavljate informacijo na enostaven način, ali pa so vaši stavki in misli bolj kompleksni/e? - Naglas in jezik
Naglasi precej varirajo – celo znotraj istega jezika! Ne dovolite si, da bi zaradi naglasa, ki ga ima nekdo, vnaprej delali predsodke o tej osebi. Vsekakor se morate za boljše sporazumevanje z drugimi (z drugih regij ali držav) potruditi govoriti čim bolj knjižno, da bo med vami in njimi prisotnih čim manj nesporazumov. Zavedajte se, da v primeru, ko niste domači z določeno drugo kulturo, ali ko se slepite, da obstaja samo en način, kako bi počeli določeno stvar, lahko hitro pridete do napačnih zaključkov ali da na podlagi slabega sporazumevanja ustvarite določen konflikt.
Če si v naprej priznate, da obstaja več različnih stilov komuniciranja, boste naredili velik korak k bolj učinkovitemu (spo)razumevanju sebe in drugih.
