Separacijska anksioznost se pojavi okoli osmega meseca otrokove starosti in pogosto se zgodi, da se starši takrat sprašujejo, kaj se dogaja z njihovim otrokom. Saj prej joka in krčevitega oklepanja vendar ni bilo …

V prvih šestih mesecih življenja dojenček nima zavedanja, da je popolnoma odvisen od svojega okolja in staršev. Zato lahko brezskrbno uživa v naročju znancev in prijateljev, vse dokler so njegove osnovne potrebe (po hrani, varnosti in toploti) zadovoljene. Za dojenčka takrat ni tako zelo pomembno, od kod pride hrana ali kdo poskrbi, da mu je toplo – zanj je pomembno samo to, da so njegove potrebe zadovoljene. Z razvojem pa začne razlikovati eno osebo od druge, prepoznava obraze in se bolj varno ter domače počuti v družbi tistih, ki jih bolje pozna.

Takrat se pojavi tudi separacijska anksioznost, ki je povsem običajen in zdrav del otrokovega razvoja. Otrok začne z oblikovanjem močne čustvene navezanosti na svoje starše in ostale skrbnike. Prav tako se razvije razumevanje koncepta stabilnosti in stalnosti, zato otrok joče, ko mama npr. zapusti sobo; ker je ne vidi, ga je strah in se sprašuje, če se bo vrnila.

PREBERITE TUDI: Povej mi, iz kakšne družine prihajaš, in povem ti, kdo si

Otrokov jok je pozitiven znak, ki kaže na to, da otrok stke posebno čustveno vez s svojimi starši. Ta močan občutek varnosti, ki ga zaznava v bližini svojih staršev, je osnova za poznejšo samostojnost. Pomembno je, da se kot starši zavedate, da je separacijska anksioznost nekaj povsem običajnega. Vaša notranja mirnost, ko odhajate, pa otroku – ne glede na njegov jok – zagotavlja, da je še vedno varen in da se boste vrnili.

Nekaj nasvetov za premagovanje separacijske anksioznosti

1. Vadite, vadite, vadite!

Da bo ločitev lažja za otroka, se lahko igrate 'skrivalnice'. Pri dojenčkih to naredite tako, da s zakrijete obraz in ko ga odkrijete, rečete KUKU! Potem se lahko skrijete za odejo ali za vrata … Vaše umikanje oziroma skrivanje naj poteka postopoma, da se dojenček navadi na idejo, da kmalu pridete nazaj. Tako krepite njegov občutek varnosti, ki predstavlja bistven element pri tem, kako intenzivna bo separacijska anksioznost. Če ima vaš dojenček že kar nekaj izkušenj s skrivanjem in tem, da se vedno vrnete, bo njegova separacijska anksioznost manj intenzivna, ko boste šli za dalj časa npr. v trgovino ali k frizerju.

2. Najljubša igračka

Ko otroka peljete v varstvo (četudi samo k babici za 3 ure), naj s seboj vzame svojo najljubšo igračko. Ker je z njim predmet, ki ga zelo dobro pozna, je z njim avtomatično tudi občutek domačnosti. Namesto igračke je lahko to tudi mehka odeja; predmet, ki otroka spomni na dom in ga pomiri.

PREBERITE TUDI: Raziskava: necepljeni otroci veliko bolj zdravi kot cepljeni

3. Uvajanje

Ko otroka pustite z nekom, ki bo za njega skrbel (npr. vzgojiteljica ali varuška), poskrbite za uvajanje. To pomeni, da se otrok v vaši družbi navadi na prisotnost druge osebe. Tako jo ima priložnost bolje spoznati in čez nekaj časa lahko s to osebo otroka pustite samega za krajše časovno obdobje. Ker se kmalu vrnete, otrok vzpostavi povezavo, da se boste vedno vrnili.

4. Vesela dobrodošlica

Pri separacijski anksioznosti se pogosto ukvarjamo samo s slovesom, pozabljamo pa na trenutke, ko ste ponovno združeni z otrokom. Ta del naj bo vesel in otroka se lahko iskreno veselite (lahko celo pretiravate), ko ga objemate in poljubljate ali šepetate besede v njegovo uho. S tem krepite povezanost in čustveno vez. Otrok tako ve, da ne glede na to, kako žalosten je, ko se poslovite, so ponovna snidenja vedno vesela in polna ljubezni.

PREBERITE TUDI: Če bi porodnice pri porodu nehali siliti k 'pritiskanju', bi bilo za vse veliko bolje

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj