Zdi se, da mnogi pozabljajo, od kod v resnici prihaja naša hrana. Prepolne police v supermarketih lahko zavedejo, da se hrana samo pojavi. A v resnici je močna in zdrava zemja temelj za pridelavo hrane, zato brez nje ne moremo preživeti.

Zadnja leta smo zato priča čedalje bolj agresivni veganski kampanji, ki je del agende ‘elite’. ‘Dobrotnik’ Bill Gates, ki odkrito priznava, da je njegov cilj s pomočjo cepiv zmanjšati število prebivalcev na zemlji, nam med drugim pripravlja tudi laboratorijsko meso in v to je – kot tudi v cepiva – investiral že enormne vsote denarja.

Ker ima gojenje živali za ljudi na sodoben, krut in neprimeren (do okolja, živali samih in kakovosti tovrstnega mesa) način dejansko uničujoče posledice na naše okolje, nas skušajo prepričati, da je rešitev veganstvo.*
Pa je res?

Rešitev leži drugje – to je k vrnitvi k naravi.

Če želimo dobrobit za okolje, živali in zdravje ljudi, se moramo v kmetijstvu preusmeriti od gojenja monokultur, kot so soja, koruza in pšenica; ter gojenju živali v nemogočih razmerah, k raznolikemu sistemu, ki spodbuja zdravje tal, biotsko raznovrstnost in trajnost za prihodnje generacije. To je bistvo regenerativnega kmetijstva.

* med veganstvom kot osebno odločitvjo posameznika in vegansko agendo je velika razlika in v tem članku veganstvo omenjamo v kontekstu agende

Kaj je regenerativno kmetijstvo?

“Regenerativno kmetijstvo” opisuje kmetijske in pašne prakse, ki med drugim popravljajo oz. odpravljajo podnebne spremembe, saj obnavljajo organsko snov v tleh in ponovno vzpostavljajo degradirano biotsko raznovrstnost zemlje, kar prispeva k zmanjšanju količine ogljika in izboljšanju vodnega kroga.

Regenerativno kmetijstvo je torej celostna praksa upravljanja zemljišč, ki izkorišča moč fotosinteze v rastlinah za zapiranje kroga ogljika ter krepitev zdravja zemlje, odpornosti pridelkov in gostote hranil. Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje zemlje, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne pomaga le pri povečanju raznolikosti in zdravja talne favne in flore, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad in pod površjem tal, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in sekvestracijo ogljika na večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se obrne civilizacijsko nevarna izguba tal zaradi človekove dejavnosti.

Raziskave neprestano razkrivajo in potrjujejo škodljive vplive na tla zaradi obdelave tal, uporabe kmetijskih kemikalij in gnojil na osnovi soli ter pridobivanja ogljika, regenerativno kmetijstvo pa spreminja to paradigmo in gradi za prihodnost.

Regenerativne kmetijske prakse so prakse, ki:

  • prispevajo k ustvarjanju/oblikovanju tal in rodovitnosti tal;
  • povečujejo pronicanje vode, zadrževanje vode ter čist in varen odtok vode;
  • povečujejo biotsko raznovrstnost ter zdravje in odpornost ekosistemov;
  • spreminjajo emisije ogljika našega sedanjega kmetijstva v izjemno pomembno sekvestracijo ogljika ter tako čistijo ozračje od preteklih ravni CO2.

Argumenti proti?

Seveda lahko zasledimo tudi argumente proti, a ti prihajajo s strani tistih, ki služijo s prodajo toksičnih snovi za rejo živali (hormonov, antibiotikov, cepiv ipd.), in vzgojo monokultur (pesticidi, herbicidi). Trdijo, da ga ni mogoče razširiti in da vsa živina prispeva k podnebnim spremembam – a to preprosto ni res.

Izogibanje obdelave tal in čim manj drugih mehanskih posegov, sajenje raznovrstnih poljščin in pokrovnih rastlin ter delo v skladu z naravnimi cikli (na primer kdaj teliti in saditi) so le nekatere izmed praks, ki bi regenerirale zemljo, okolje in ozračje, ter vrnila zdravje ljudem preko kakovostne hrane. Naša preskrba s hrano je odvisna od stanja naših tal, na to nujnost pa začenjajo opozarjati tudi velika živilska podjetja.

Zakaj je regenerativno kmetijstvo nujno potrebno?

Izguba rodovitne zemlje in biotske raznovrstnosti na svetu, skupaj z izgubo avtohtonih semen in znanja, predstavlja smrtno nevarnost za naše preživetje v prihodnosti – in do tega ni prišlo po naključju. Po mnenju znanstvenikov, ki se ukvarjajo s tlemi, bomo ob sedanji stopnji uničevanja tal (tj. dekarbonizacija, erozija, dezertifikacija, kemično onesnaževanje) v 50 letih ne le utrpeli resno škodo za javno zdravje zaradi kakovostno degradirane ponudbe hrane, za katero sta značilni zmanjšana hranilna vrednost in izguba pomembnih mineralov v sledovih, ampak dobesedno ne bomo več imeli dovolj obdelovalne vrhnje plasti tal, da bi se lahko prehranili.

Brez zaščite in obnove tal na naših 4 milijardah hektarjev obdelovalnih kmetijskih površin, 8 milijardah hektarjev pašnikov in 10 milijardah hektarjev gozdnih površin bo nemogoče nahraniti svet, zadržati globalno segrevanje pod 2 stopinji Celzija ali zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti.

Kako to doseči? Preprosto, naravno in koristno za vse.

Ključno pri regenerativnem kmetijstvu je, da ne le ne škoduje zemlji, ampak jo dejansko izboljšuje, saj uporablja tehnologije, ki regenerirajo in revitalizirajo tla in okolje. Regenerativno kmetijstvo vodi k zdravi zemlji, ki je sposobna proizvajati visokokakovostno in hranilno gosto hrano, hkrati pa izboljšuje in ne degradira zemljišča ter na koncu vodi k produktivnim kmetijam ter zdravim skupnostim in gospodarstvom.

Regenerativno kmetijstvo je dinamično in celostno, vključuje permakulturne in ekološke kmetijske prakse, vključno z ohranitveno obdelavo tal, pokrivnimi posevki, kolobarjenjem, kompostiranjem, premičnimi zavetišči za živali in pašnimi posevki, da bi povečali proizvodnjo hrane, dohodek kmetov in zlasti zgornjo plast tal.

Globalni prehod na regenerativno kmetijstvo bo:

  • Nahranilo svet: mali kmetje že zdaj hranijo svet z manj kot četrtino vseh kmetijskih površin.
  • Zmanjšalo emisije toplogrednih plinov: novi prehranski sistem je lahko ključni dejavnik pri iskanju rešitev za podnebne spremembe. Sedanji industrijski prehranski sistem je odgovoren za 44 do 57 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov.
  • Zaustavilo in obrnilo podnebne spremembe: samo zmanjšanje emisij je preprosto nezadostno. Na srečo znanost potrjuje, da lahko podnebne spremembe obrnemo s povečanjem zalog ogljika v tleh.
  • Izboljšalo donose: Pridelek na ekoloških kmetijah je v primeru izrednih vremenskih razmer in podnebnih sprememb bistveno večji kot na konvencionalnih kmetijah.
  • Ustvarilo tla, odporna na sušo: dodajanje organskih snovi v tla poveča sposobnost tal za zadrževanje vode. Regenerativno ekološko kmetijstvo ustvarja organsko snov v tleh.
  • Oživilo lokalna gospodarstva: družinsko kmetovanje je priložnost za spodbujanje lokalnih gospodarstev.
  • Ohranilo tradicionalno znanje: razumevanje avtohtonih sistemov kmetovanja razkriva pomembne ekološke ključe za razvoj regenerativnih ekoloških kmetijskih sistemov.
  • Negovalo biotsko raznovrstnost: biotska raznovrstnost je temeljnega pomena za kmetijsko proizvodnjo in varnost preskrbe s hrano ter dragocena sestavina za ohranjanje okolja.
  • Obnovilo travnike: ena tretjina zemeljske površine je travnikov, od katerih jih je 70 % degradiranih. Obnovimo jih lahko s celostno načrtovano pašo.
  • Izboljšalo kakovost hrane: strokovnjaki za prehrano zdaj vse bolj poudarjajo potrebo po bolj raznolikih agroekosistemih, da bi zagotovili bolj raznolikost hranilnih snovi v kmetijskih sistemih.

PREBERITE TUDI:

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj