Raziskava \’Navade in ravnanje Slovencev na soncu\’

K temu so jih spodbudili zaskrbljujoči podatki o pogostosti kožnega raka in drugih bolezni, ki so posledica prekomernega izpostavljanja soncu. Letošnjo akcijo so zato nadgradili z vseslovensko raziskavo o navadah in ravnanju Slovencev na soncu, ki potrjuje, da se premalo zavedamo škodljivih posledic sonca, čeprav dermatologi opažajo večanje osveščenosti o škodljivosti izpostavljanja soncu.

“Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka se zaveda večina anketiranih, najmanj poznan je faktor osebnega fototipa, vpliva katerega ne pozna skoraj tretjina anketiranih. Osebe s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ter pegami so v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka,” je na predstavitvi rezultatov raziskave povedala predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatologije. Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka je sicer več.

“Podatek, ki zelo veliko pove o naših navadah, je dejstvo, da skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagajajo moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi v delu dneva, ko je sonce najmočnejše,” pojasnjuje asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatologije.

Za dermatologe je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da se le 40 odstotkov vprašanih pri dejavnostih na prostem redno, torej vsaj enkrat na dan zaščiti s kremo za zaščito pred soncem. Teh dejavnosti je v našem vsakdanu največ, posvečamo pa jim najmanj pozornosti, saj se v primerjavi s tem na morju zaščiti kar 89 odstotkov, v gorah in na smučanju pa nekaj več kot polovica vprašanih. Poleg tega so po opozorilih dermatologov zaščitni faktorji, ki jih običajno uporabljamo, prenizki. Skoraj 60 odstotkov vprašanih uporablja zaščitne faktorje 20 ali manj ali pa krem za zaščito pred soncem sploh ne uporablja.

V Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah uporabo solarija prepovedujejo osebam pod 18. letom starosti. V Sloveniji tako stroga zakonodaja žal ni bila sprejeta. “Po rezultatih raziskave je solarij tako obiskalo že 22,9 odstotkov vseh vprašanih, več kot 37 odstotkov od tega pa ga obiskuje že več kot eno leto. Najbolj problematično je dejstvo, da gre pri tem za nezaščiteno izpostavljanje UV žarkom, ki se jim na ta način izpostavljajo predvsem mlada dekleta, pri katerih se v največji meri povečuje tudi pojavnost malignega melanoma. V Sloveniji namreč zaradi te oblike kožnega raka vsako leto umre več kot 100 ljudi. Njegov sorazmerni delež med malignimi boleznimi pa je velik zlasti pri mladih med 20. in 30. letom,” izkušnje iz prakse pojasnjuje asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatologije.  Pojavnost v zahodnem svetu se v zadnjih letih najbolj skokovito povečuje pri mladih ženskah.

Na škodljivo delovanje sončnega sevanja so še posebej občutljivi otroci. Njihova koža je tanjša, manj poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo. Zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka, so zato tudi sončne opekline, predvsem tiste, ki so nastale pred 18. letom. Hujše sončne opekline je imelo v tem starostnem obdobju kar 43 odstotkov vseh anketiranih. Kljub številnim pomanjkljivostim v naši zaščiti pred soncem so dermatologi veseli predvsem trenda, ki se intenzivno kaže tudi v raziskavi. Kar 88 odstotkov vprašanih je v zadnjih letih spremenilo svoje vedenje na soncu, kot razlog pa jih večina, skoraj 72 odstotkov, navaja da so sedaj bolj seznanjeni z nevarnostmi prekomernega izpostavljanja soncu.

V analizo je bilo vključenih več kot 550 sodelujočih.

Preberite si še:

Kako preprečiti nastanek kožnega raka?

Zakaj je treba uporabljati zelo visoke zaščitne faktorje?