Odkar so začele zvezdnice javno govoriti o težavah kot so poporodna depresija, med prvimi Brooke Shields, ki so ji sledile še Chrissy Teigen, Gwyneth Paltrow in mnoge druge, ta tema postaja manj tabu in končno postaja jasno, kako hude težave imajo lahko ženske po porodu.
A poporodna depresija ni edina težava, s katero se soočajo mlade mamice; obstaja namreč tudi poporodna anksioznost. In medtem, ko je malce vznemirjenja povsem normalno ob tako veliki spremembi v življenju (joka ker je bolan ali mu je treba samo zamenjati plenico? Sem kaj narobe naredila? Samo preverim, če še diha.), lahko pride tudi do hude poporodne anksioznosti.
Pri nekaterih ženskah lahko namreč pride do zelo hudih strahov, ki postanejo huda anksioznost, ki lahko privede celo do paničnih napadov. Ti občutki so lahko tako močni, da preprečijo, da bi lahko uživala v materinstvu – in to je precej bolj pogosto, kot bi pričakovali.
V raziskavi, v kateri so preverili počutje 4451 žensk, jih je kar 18 odstotkov poročalo o poporodni anksioznosti; medtem, ko so druge študije pokazale, da je ta odstotek kar 28 odstotkov žensk, torej skoraj tretjina. Najhuje je prvih 6 mesecih po porodu.
Znaki poporodne anksioznosti
Poporodna anksioznost se lahko kaže na različne načine in pri nekaterih ženskah se začne že v nosečnosti. Najpogostejši znaki so naslednji:
Psihični simptomi:
- neprestan strah, zastrašujoče misli in skrbi;
- strah, da se bo nekaj slabega zgodilo;
- motnje spanja;
- begajoče misli strahu;
- težave s koncentracijo in osredotočanjem;
- pozabljivost;
- nesposobnost sprostitve.
Fizični simptomi:
- izguba apetita;
- utrujenost;
- tresenje;
- mišična napetost;
- hitro in močno bitje srca;
- hiperventilacija;
- omotičnost;
- želodčne in črevesne težave.
Druge oblike poporodne depresije
Splošna poporodna anksioznost je sicer najbolj pogosta, obstajajo pa še druge, bolj specifične.
Poporodna panična motnja
Gre za motnjo, kjer mama poleg anksioznosti doživlja tudi panične napade. Med paničnim napadom so občutki ekstremno hudega strahu in skrbi nadvse intenzivni in oseba ima lahko (zlasti ob prvem napadu) občutek, da ima srčni infarkt. Ekstremno bitje srca, bolečine v prsih, kratka sapa, omotičnost, slabost so le nekateri od simptomov. Za panične napade je značilno, da pridejo iznenada in trajajo tudi ko je morebitni stresni dogodek že davno mimo.
Poporodna obsesivna kompulzivna motnja
Še ena težava, ki lahko prizadene novopečene mamice. Ta je povezana s ponavljajočimi se vsiljenimi mislimi in dejanji, ki jih oseba izvaja, da bi zmanjšala intenzivne, obsedene misli. Pri mladih mamicah to praviloma pomeni neprestano preverjanje, ali otrok še diha; neprestano čiščenje otrokove sobice in podobno. Študija iz leta 2013, objavljena v Journal of Reproductive Medicine, je pokazala., da je ta motnja veliko pogostejša, kot so sprva mislili, saj ima kar 11 % mamic te težave.
Poporodna posttravmatska stresna motnja
Prizadene približno 9 % mladih mamic, praviloma pri težkih, travmatičnih porodih. Te ženske se kasneje izogibajo vsem stvarem, dogodkom in krajem, ki jih spominjajo na porod, saj jim to lahko sproži hude nočne more o njihovem porodu.
Vpliv na možgane
Poporodna anksioznost nikakor ne pomeni, da je ženska slaba mama – sama na to nima nikakršnega vpliva. Posnetki možganov so pokazali, da obstajajo biološki razlogi za te občutke in doživljanja.
Pomoč za novopečene mamice
Kot je razvidno iz študij, se s tovrstnimi težavami spopada veliko število žensk; poleg tega se je treba zavedati tudi, da je odstotek najverjetneje višji, saj mnoge trpijo same, v tišini in ne iščejo pomoči. To je velika napaka, saj lahko duševne težave vplivajo na to, kakšna vez se ustvari z otrokom in slabo vpliva na starševstvo, pa tudi na njeno psihično in posledično fizično zdravje.
Zato je izjemno pomembno, da poiščete pomoč psihologa oz. terapevta, ki vam bo s pomočjo pogovora, tehnik sproščanja ipd. pomagal, da se vam bo počutje izboljšalo in težave postopoma omilile in izginile in da boste lahko polno uživale v novi vlogi mamice.
PREBERITE TUDI: Dotik koža na kožo matere in otroka spodbuja razvoj otrokovih možganov
