Da ima (kronično) pomanjkanje spanja uničujoč vpliv na zdravje, ni več nobena skrivnost, nova raziskava pa je pokazala še povsem nove razsežnosti neprespanosti: in sicer kronično pomanjkanje spanja povzroči prekomerno aktivnost samo-čiščenja možganov (avtofagija, ko celice, ki so poškodovane, ‘pojedo’ same sebe), kar povzroči uničevanje zdravih možganskih celic.
Celice, ki imajo najpomembnejšo vlogo pri skrbi za možgane, se imenujejo glialne celice. Te se prve odzovejo, ko pride do poškodbe možganov. Delujejo tudi tako, da pomagajo odstranjevati nesnago in so nujno potrebne, da so možgani zdravi in dobro delujejo. V novi raziskavi pa so ugotovili, da delujejo tudi tako, da v primeru neprespanosti začnejo uničevati zdrave možganske celice.
V študiji so opazovali dve vrsti glialnih celic:
- astrociti so kot vrtnarji za nevralne sinapse, ki odstranjujejo dele, ki jih možgani ne uporabljajo, da je preostanek možganov čist in učinkovit;
- mikroglialne celice so ‘smetarji’, ki neprestano preverjajo, ali je kje kaj odsluženih celic in drugih snovi, ki bi lahko bile v napoto.
V raziskavi so miši razdelili na tri skupine: prva je lahko spala, kolikor je hotela; drugi pa so preprečevali spanje dodatnih 8 ur, preden so jim dovolili spati; tretji pa so onemogočali spanec kar 5 dni. Ob preverjanju stanja celic so raziskovalci ugotovili, da so v skupinah, v katerih so bile miši neprespane, glialne celice postale destruktivne in začele uničevati zdrave možganske celice. Pri tem je bilo stanje najslabše pri miših, ki so bile najbolj neprespane. “Dokazali smo, da v primeru neprespanosti celice astrociti dobesedno pojedo dele sinaps,” so zapisali raziskovalci.
PREBERITE TUDI: Pomanjkanje spanja lahko povzroči diabetes
Znanstveniki sedaj niso prepričani, ali je to dobro ali slabo. Nekaj izmed tega ‘jedenja’ celic se je zgodilo pri največjih sinapsah, ki so tudi najbolj uporabljane in najbolj zrele. Raziskovalci razmišljajo, da “Morda je to kot staro pohištvo, ki verjetno potrebuje največ pozornosti in čiščenja.”
Še bolj zaskrbljujoč pa je bil enak porast tovrstne aktivnosti pri mikroglialnih celicah neprespanih miših. Prekomerno aktivne mikroglialne celice so pri ljudeh povezane z vrsto možganskih motenj. “Sedaj že vemo, da je prekomerna aktivnost mikrogialnih celic prisotna pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in drugih oblikah možganske degeneracije.” Tudi druge raziskave so že pokazale, da je pomanjkanje spanja povezano z zgodnjim nastopom demence.
Raziskovalci zato opominjajo, naj ljudje poskrbijo za dovolj spanja, saj ima pomanjkanje lahko drastične posledice. Strokovnjaki za spanje priporočajo naslednji urnik spanja:
- novorojenčki (0 do 3 mesece): 14 do 17 ur na dan
- dojenčki (4 do 11 mesecev): 12 do 15 ur
- majhni otroci (1 do 2 leti): 11 do 14 ur
- predšolski otroci (3 do 5 let): 10 do 13 ur
- šolarji (6 do 13 let): 9 do 11 ur
- najstniki (14 do 17 let): 8 do 10 ur
- mladi odrasli (18 do 25 let): 7 do 9 ur
- odrasli (26 do 64 let): 7 do 9 ur
- starejši odrasli (65+ let): 7 do 8 ur
Dobro spite!
PREBERITE TUDI: Pomanjkanje spanja manjša možgane
