V zadnjih nekaj letih smo se zaradi zastraševanja o vseh nevarnostih sonca – ja, tudi na Planetu Lepote smo podlegli tej gonji – vsi začeli temu panično izogibati. Mrzlično iskanje sence; uporaba krem z zaščitnim faktorjem 50 in podobno so postali vsakodnevni ukrepi. A dejstvo je, da sonce, vključno z UV sevanjem, potrebujemo za normalno življenje, predvsem pa zdravje. Več o posledicah izogibanja soncu si lahko preberete v članku Je sonce res tako škodljivo ali: kaj v resnici povzroča raka?
Kratkovidnost ni le posledica 'slabih genov'
To pa še ni vse. Poleg vsega naštetega pomanjkanje sonca, natančneje UVB žarkov, ki so ključni tudi za nastajanje vitamina D, poveča nevarnost za kratkovidnost, sploh pri otrocih in najstnikih. Poleg tega UVB sevanje zmanjša nevarnost za nastanek kratkovidnosti v odrasli in starejši dobi. In glede na to, da je kratkovidnost oz. miopija najpogostejša težava, ki se še širi, ni težko potegniti vzporednice, s čimer se strinjajo tudi strokovnjaki, ki so izsledke raziskav objavili v publikaciji JAMA Ophthalmology.
Kratkovidnost je sicer kompleksen pojav, na katerega poleg okoljskih dejavnikov vplivajo tudi geni. Kot že omenjeno, postaja vse pogostejša, sploh v Aziji, pa tudi Evropi in ZDA. Strokovnjaki so v omenjeni raziskavi odkrili, da je vitamin D ključen tudi pri tem: če so se ljudje več izpostavljali soncu in tako dobili dovolj UVB žarkov, je bilo pri njih opaziti bistveno manj kratkovidnosti. Tisti, ki so se soncu najbolj izogibali, pa so imeli dvakrat pogosteje kratkovidnost. Hkrati so ugotovili še, da so imeli tisti, ki so imeli več antioksidanta luteina v krvi, manj kratkovidnosti.
Kaj lahko naredimo?
Poleg tega, da se nehamo izogibati soncu kot 'hudič križu', si lahko pomagamo tudi z dodajanjem vitamina D in luteina, sploh pozimi, ko možnosti, da bi bili na soncu. skorajda ni. Ko prideta pomlad in poletje pa ven na plano in brez pretiravanja z iskanjem sence in višino UV zaščite.
