Vinski svet skriva več napisanih pravil in zahteva vsaj nekaj osnovnega znanja od vsakega uporabnika. Četudi nimate nikakršnih želja po profesionalnem znanju ali postati enolog, je priporočljivo vedeti nekaj osnov, ki širijo vašo splošno izobrazbo in vas rešujejo iz zagat na prvi večerji v dvoje.
Vsaka omikana gospodična ali gospa bi morala izbrati vsaj prave kozarce za posamezno vino. Doma bo zadostoval set štirih različnih kozarcev. Kelih za belo vino visok 20 cm kot osnova (vanj lahko natočite tudi mlado rdeče, vendar le do tretjine). Kozarec za rdeča vina je bolj zaobljen, da se vonjave lepše sproščajo in jih bolj zgoščeno vonjamo. Za šumeča vina ali šampanjec izberemo ozek in visok kozarec, celo malce višji kot tisti za sekt, ki potrebuje vitke kozarce. Tako se bodo mehurčki vijugali navzgor in bodo v stiku z zrakom razvili vonj po sveže pečenem kruhu ali celo briošu ali kvasu. Četrti kozarec je za stara sladka bela vina, katera imenujemo tudi jagodni izbor. Je trebušast, da zadržuje vonj in ga napolnimo le do tretjine, največ dveh tretjin (ne več kot 1 dl).
Temperatura je pri vinih pomembnejša od kozarcev v kolikor potrebujete kompromise. Sodobna teorija razlaga takole:
- 6° do 8° za peneča vina in šampanjce;
- 8° do 12° za preprosta bela vina in rozeje;
- 12° do 14° za sladka, krepka in zelo kompleksna bela vina;
- 14° do 16° za mlada rdeča;
- 16° do 18° za zrela, plemenita in krepka vina.
Barve in vonji
Vino si je dobro predhodno ogledati in ga nato povonjati. Kozarec nagnemo, tako, da vidimo barvni vtis v središču in na robu in šele nato ga dvignemo v višino oči. Pri peninah uživamo v plesu mehurčkov. Nato ga povonjamo in rahlo zavrtimo (ne več kot dvakrat do trikrat), da zavonjamo intenziteto, karakterističen vonj sorte in odtenek po sodu oz. hrastovini. Nato ga poskusimo tako, da ga ustavimo najprej v ustni votlini. S tem bo jezik zaznal na robovih kislino in ozadju grenkobo (tanine), nato ga pogoltnemo, da bomo zaznali sekundarni okus. Zadnji postopek ponovimo in šele nato lahko damo svojo oceno o samem vinu.
Bledo rumena je značilna za mlada, bela in peneča vina. To so sauvignon, muscadet in renski rizling, v kolikor niso dozorela v barik.
Limonino rumena so bolj dozorela in bogatejša z ekstrakti: chardonay, traminec, viognier. Za seboj lahko imajo tudi do 10 let zorenja.
Zlatorumena barva pomeni, da govorimo o zrelejših vinih s precejšnjim ostankom sladkorja. Peneče pa ne sme imeti takšne barve.
Barva ambre so stara, bela vina, ki imajo že rjave odtenke (sladka vina ali šeriji).
Svetlo malinasta barva govori o rozeju.
Lososova rdeča je značilna za rozeje in jih ne hranimo dolgo.
Češnjevo rdeča označuje mlada, rdeča vina in so bogata s kislino.
Rubinasto rdeča so klasična brodojska: mladi pinot, zrel cabernet sauvignon.
Granatno rdeča je barva modrega pinota.
Opečnato rdeča z rumenimi, oranžnimi odtenki pomeni, da govorimo o častitljivih, starih vinih. Vendar se je potrebno izogibati motnih, ubitih odtenkov z mlečno netransparentno noto.
Petka, pohvala za super članek! Kaj podobnega si že dolgo želim prebrati, pa kar ni ustrezne priložnosti. Bo še nadaljevanje?
Hvala!
Petra, krasno, te osnove je vedno fajn poznati. Mene zadnje čase mika nekoliko poglobljeno poznavanje vin, vsaj toliko, da bi znala dobro izbrati.
Nadaljevala bom v smeri: Bonton pri hranjenju. Kaj bi vaju okrog vin še zanimalo?
Petra, super članek je to. Zame sicer nič ovega, ker je moj oče več kot doma na tem področju, pa vseeno je lepo imeti te podatke na kupu, če slučajno kaj uide iz glave. O vinu se da marsikaj še povedati, a so vse stvari precej bolj specifične kot podatki v tem članku. Petra, mogoče velja omeniti še kako pravilno držimo kozarec. Mene izjemno moti, da ljudje držijo kozarec za “čašo” (in to vidim prepogosto). Bonton pri hranjenju bo zagotovo super članek (velikokrat slišim že preveč zastarela “pravila” ali vidim neprimerna dejanja).
Drugače pa dajem glas rdečemu vinu in osvežilnim peninam.
čeprav sem ljubiteljica rujne kapljice, marsičesa nisem vedela! bi bilo treba pa kar izpiske narediti in se napiflati tele podatke, zdaj res ni več izgovorov 😉
Priznam, da par stvari nisem vedela kot npr. kdaj je najprimernejši čas za okušanje vin.
Super, da si napisala članek in da nadaljevanje sledi.
Jaz bi kaj bolj okušala vina, pa nimam prave družbe, tako da je to bolj občasno. Dobrega merlota, kakšne pozne trgatve, dobre penine se pa res zelo redko ubranim.