Raziskovalci z inštituta Institut de Pharmacologie Moléculaire et Cellulaire (CNRS/Université Nice Sophia Antipolis) in Unité Compartimentation et Dynamique Cellulaires (CNRS/Institut Curie/UPMC) in univerze Université de Poitiers so preučevali učinek teh maščob ko se povežejo v celične membrane v možganih. Ugotovili so, da prisotnost večkrat nenasičenih maščob, torej omega-3, naredi membrane bolj voljne in občutljive na deformacije proteinov.
Da lahko celice optimalno delujejo, mora biti membrana sposobna se prilagajati in deliti na manjše vezikle, ki nato celicam omogočajo, da enkapsulirajo molekule in jih prenašajo. V nevronih ti sinaptični vezikli delujejo kot način prenosa do sinapse za sporočila za živce.
Formirajo se znotraj celice, nato se pomikajo proti zunanjosti, da prenesejo nevrotransmitorje, ki jih vsebujejo. Nato se v manj kot desetinki sekunde na novo formirajo – gre za sinaptično recikliranje.
V tej raziskavi so znanstveniki dokazali, da so celice oz. umetne membrane, ki so bogate z večkrat nenasičenimi maščobami, veliko dovzetnejše za akcije dveh proteinov, dinamina in endofilina, ki omogočata deformacije in cepitve membran. Hkrati omega-3 maščobe poskrbijo, da so membrane bolj voljne in zadostna količina teh maščob v možganih predstavlja veliko prednost kar se tiče kognitivnih sposobnosti.
Hkrati je raziskava osvetlila še eno izjemno pomembno lastnost omega-3 maščob – poleg dejstva, da so telesu nujno potrebne, jih telo ne sintetizira samo, temveč jih je treba dovajati s hrano oz. prehranskimi dopolnili. Raziskava je bila objavljena 8. avgusta 2014 v strokovni reviji Science.
