Glede na nova odkritja in čedalje manj aktivno življenje ljudi, se spreminjajo tudi trendi. Vendar so mnenja enotna: zdrava je lahko samo uravnotežena prehrana. Telo moramo preskrbeti z zadostno energijo in z vsemi hranljivimi snovmi, saj neusklajenost enega ali drugega privede do motenj in posledično bolezni.
Piramida zdrave prehrane se je rodila v Sredozemlju, ki ni samo zibelka klasične kulture, filozofije in umetnosti, temveč je tudi rojstno mesto najbolj okusne in najbolj zdrave kulinarične tradicije. Prehrana je bila v teh krajih vedno vrednota, ki se je cenila in varovala, bila je preprosta, a vsebinsko bogata. Piramido so zgradili na osnovi polnovrednih žit, na sadju, zelenjavi, mleku, olju in ribah. Kasneje so dodali še krompir, paradižnik, začimbe in fižol. Škoda, da je globalizacija posegla v prehrano tudi na to področje in prinesla prehranjevalne modele nezdrave, predelane, hitre prehrane.
Svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočila o tem, kako naj si izoblikujemo pravilne prehrambene navade in sestavimo uravnoteženo prehrano, pri čemer upoštevamo raznolikost in zmernost. Zmernost pri prehrani zagotovimo s količino posameznih hranil, ki naj bo prilagojena našim dnevnim potrebam. Dnevne potrebe po hrani so odvisne od starosti, spola in telesne aktivnosti.
Tradicionalna piramida
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je leta 1992 uradno predstavilo piramido zdrave prehrane. V njej so bila živila razvrščena v različne ravni glede na to, kako pogosto in v kolikšnih količinah je priporočljivo uživati neko skupino živil. Živila so bila razvrščena v štiri ravni: v spodnji, največji skupini, so bila najbolj priporočljiva živila, ki bi naj zajemala večino naše dnevne prehrane (kruh, žita, riž in testenine), raven višje so bila živila, ki bi jih naj uživali pogosto (sadje in zelenjava), še višje so bila živila, ki jih lahko uživamo zmerno (mleko, jogurt, sir, meso, ribe, stročnice, jajca in oreški), na vrhu, v konici piramide, pa so bila živila, ki bi jih morali uživati zelo malo (olja, maščobe, sladkor oziroma slaščice). Iz piramide je razvidno, da bi naj uravnotežena prehrana vsebovala 50 do 70 % ogljikovih hidratov, 15 do 20 % beljakovin, 5 do 10 % energijskega vnosa pa naj bi prispevale maščobe.
Stara piramida, katere posledica je bila naraščajoča debelost po razvitem svetu:
disabled-world.com
Spremenjena piramida
Že hiter pregled razvrstitve živil pove, da je bila piramida zasnovana površno in preveč splošno, saj ni ločevala med nekaterimi živili, ki se uvrščajo v isto skupino, a je med njimi ogromna razlika. Tradicionalna piramida je bila v skladu z novejšimi spoznanji leta 2005 preoblikovana. Živila, ki so bila prej horizontalno razvrščena, so bila po novem razdeljena v vertikalne ravni: žita, zelenjava, sadje, olja, mleko ter meso in stročnice.
huffingtonpost.com
Nova piramida zdrave prehrane je bila bolj prijazna sodobnemu življenjskemu slogu in je upoštevala tudi stopnjo posameznikove fizične aktivnosti. Maščobe je ločevala na dobre in slabe ter svetovala uživanje rib, oreškov in zdravega rastlinska olja. Omejevala pa je uživanje masla in margarine oziroma nasičenih in transmaščobnih kislin. Nova piramida je ločevala različna ogljikohidratna živila in svetovala, da naj polovico vseh zaužitih ogljikovih hidratov zastopajo polnovredna živila. Priporočala je tudi čim manj uživanja izdelkov z dodanim sladkorjem, veliko raznovrstne zelenjave in za spoznanje manj sadja ter le zmerno uživanje sadnih sokov. Svetovala je uživanje posnetih mlečnih izdelkov, pustega mesa, rib in morskih sadežev. Posebej je opozarjala, da se pri pripravi hrane izogibamo cvrtju.
Krožnik namesto piramide
Od lanskega leta smo stopili še korak dlje in pravimo, da je piramida preteklost, saj je na njeno mesto stopil krožnik. Živila so na krožniku grafično razvrščena v štiri skupine in zato bolj pregledna in razumljiva. Sadje in zelenjava zavzemata polovico krožnika, dobro četrtino predstavljajo žita, slabo četrtino pa beljakovine. Mleko in mlečne izdelke predstavlja podstavek za kozarec.
Kakršnakoli je grafična razporeditev živil, pomembno je, da uživamo zmerno količino ogljikovih hidratov v prvi polovici dneva oziroma njihovo vrsto in pogostost uživanja prilagodimo športni dejavnosti. Tudi sadje uživajmo zmerno. Izbirajmo drobno sadje, predvsem jagodičevje, ki vsebuje precej antioksidantov. Izogibajmo se živilom z veliko sladkorja (dodanega ali v naravni obliki) in predelanim maščobnim živilom.
Naša prehrana naj bo zdrava, uravnotežena in raznolika. Prehranjevanje predstavlja enega od življenjskih užitkov, ki mnogim pomeni zadovoljstvo ob skupnih družinskih obrokih, ob praznovanjih in družabnih dogodkih. Vsekakor pa je nujno potrebno za življenje. Ljudje se prehranjujejo na načine, ki jim jih omogoča okolje, v katerem živijo, in so odvisni od podnebja, kulture, vere, šolskega, delovnega in domačega okolja. Prehranjujmo se premišljeno in preudarno, saj s hrano veliko pripomoremo k dobremu počutju, vitalnosti in predvsem vitalnosti in kakovosti življenja.
visualphotos.com
