A to nas ne odvrne, da ne bi ponovno skočili v 'zakonski jarem', kot se nekateri radi izrazijo. In vedno znova to storimo z upanjem in vero, da je to 'to' in da bo trajalo večno, misleč, da nimamo kaj dosti vpliva na to. 
 
 
Vendar so znanstveniki ugotovili, da poleg drugih, izjemno pomembnih dejavnikov, kamor sodi npr. ujemanje med partnerjema, vpliva še eden, na katerega mnogi ne pomislijo. To je starost, ob kateri se poročimo. Ta naj bi močno vplivala na možnosti za uspeh zveze oz. ohranitev zakona. In kaj so ugotovili?
 

Mlajši smo, slabše so naše možnosti

Že dlje časa velja prepričanje, da če so poročimo kasneje, ko smo zrelejši in imamo za sabo že nekaj življenjskih izkušenj – seveda pod pogojem, da se iz svojih napak tudi kaj naučimo in jih ne ponavljamo – je več možnosti, da se zveza obnese. Najbolj rizično je torej, da se poročimo v najstniških letih oz. da se obdržijo zveze, ki so nastale v tem obdobju.
Poleg pomanjkanja življenjskih izkušenj, vključno s partnerskimi, tudi možgani še niso dodobra razviti. Dodajmo še finančno negotovost, pogosto nedokončano šolo … nič čudnega, da se ne obnese.
 

Bolje je malo počakati

Statistike kažejo, da je dobro, da počakamo saj do 25. leta, preden se poročimo – tako imamo kar 50 % manj možnosti za ločitev. Če smo 30 ali nekaj čez, je še več možnosti, da se zveza obnese, na kar poleg večje zrelosti in resnosti vplivajo tudi boljša finančna stabilnost; boljše in realnejše zavedanje sebe, kaj si želimo in česa ne ter izkušnje iz preteklih zvez.
 

Presenetljiva odkritja

Pričakovali bi, da če se poročimo po 35. ali kasneje, se bo pa zveza zagotovo obnesla – a presenetljiva odkritja raziskovalcev, ki so preverili statistike, so dala drugačne podatke: poroka po 35. naj bi bila celo bolj rizična kot poroka pri 20-ih. Skratka, vse kaže, da se je najbolje poročiti med 28. in 32. letom.
 
Kako to? Zaenkrat ne vedo, a sumijo, da ima tu dosti za opraviti samo-selekcija, kot so poimenovali dejstvo, da se takrat ljudje ne poročijo zaradi boljše finančne stabilnosti, ki je takrat že vzpostavljena, in so se zato pripravljeni manj potruditi za uspeh odnosa oz. zakonske zveze. Ali pa proti 40. in kasneje 'zmanjka' kandidatov, ki so pripravljeni na resen in globok odnos, sploh ker jih je veliko v zunajzakonskih zvezah.
 

A ne glede na statistike – uspeh zakonske zveze je na prvem mestu odvisen od ujemanja partnerjev ter tega, koliko sta se OBA pripravljena potruditi, da odnos uspe. In če imata oboje, so vse statistike nepomembne.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj