Izkušnje kažejo, da mladi v Sloveniji začnejo razmeroma pozno razmišljati o tem, kakšno karierno pot in zaposlitev si želijo. Ko se o tem pogovarjamo na delavnicah, veliko študentov pove, da bodo najprej končali fakulteto, potem pa bodo že videli, kaj in kako. Podobno je s srednješolci – o takih ‘resnih’ temah še ne razmišljajo, zdaj so mladi in morajo čim bolj uživati, pravijo.

Razširjena je fama, da naj bi kariero načrtovali le tisti zelo ambiciozni, medtem ko za večino to ne velja. To lahko delno pripišemo nerazumevanju pojma in dejstvu, da izraz ‘karierist’ še ni povsem izgubil negativnega prizvoka. Sploh ne, ko govorimo o karieristkah – ženskah, ki po splošnem mnenju živijo za kariero in temu podrejajo tudi vsa druga področja. Kaj torej pomeni načrtovati kariero? To na kratko pomeni, da razmislimo o tem, kdo smo, kakšni smo, kje smo trenutno in kaj želimo doseči. Če nimamo pred seboj cilja, je namreč vsaka pot prava. A vsaka pot ne vodi do želene kariere, ki nas notranje izpopolnjuje in osrečuje.

kariera 

Razvoj kariere je nenehen proces

Načrtovanje kariere je proces, ki naj se začne čim bolj zgodaj in se idealno gledano nikoli ne konča. V nekem smislu se začne že z izbiro šole oz. študija, v poznejšem obdobju naj bi se nadaljeval še dejavneje. Eden od modelov načrtovanja kariere po korakih omenja naslednje stopnje: (1) določitev kariernih ciljev, (2) samooceno (ocenitev lastnih znanj, interesov, veščin, vrednot, prednosti in slabosti ipd.), (3) raziskovanje (zbiranje informacij o področju, ki nas zanima) in na koncu (4) pripravo akcijskega načrta za dosego ciljev.

Ljudje se spreminjamo, skozi nove izkušnje in znanja prihajamo do novih spoznanj o sebi in svetu, s tem pa se spreminjajo tudi naše predstave o želenih ciljih. Zato postaja načrtovanje kariere vse bolj nenehen proces, ki traja skozi vso delovno dobo. Čeprav bodo naši cilji čez deset let najbrž drugačni, kot so danes, je pomembno, da korake vedno znova pazljivo načrtujemo in delujemo proaktivno; sami smo odgovorni za to, da naredimo za njihovo uresničitev čim več. Pri izbiri kariernih ciljev nam lahko pomaga veliko ljudi, vendar sta škarje in platno vedno v naših rokah. Le vsak pri sebi lahko pride do spoznanja, katera pot je prava zanj.

Zastavimo si ‘pametne’ cilje

Svojo karierno pot si zastavimo tako, da določimo tako dolgoročne kakor srednje in kratkoročne cilje, ki jih zapišemo na SMART-način. Cilje opredelimo kar se da natančno, merljivo, stvarno, jih časovno opredelimo ter izberemo tiste, ki so dosegljivi. Tektonskih sprememb in uresničitve dolgoročnih ciljev ni pričakovati čez noč, je pa pomembno, da nenehno delujemo v smeri cilja in počasi napredujemo. Skupni imenovalec govornikov, ki so svojo uspešno kariero predstavljali na sejmu Kariera v Ljubljani, je bil, da so do uspešnega delovnega mesta prišli z vztrajnostjo, delom, samozaupanjem in pozitivno naravnanostjo. Uspešna kariera je nekaj, kar se gradi, in se le redko kar zgodi.

Ko se zanimamo za neko delovno mesto ali poklicno področje, se trudimo, da postanemo resnično dober poznavalec področja. Poleg sledenja novostim lahko veliko koristnih informacij pridobimo od ljudi, ki jim je v panogi in na področju, ki zanima tudi nas, že uspelo. Ti ljudje so dragocen vir informacij in nasvetov o tem, kakšni so trendi in potrebe na področju, kateri so ključni dogodki, mesta, primerna za networking ipd. Najbolj zagnani načrtno spoznavajo strokovnjake in ljudi, za katere verjamejo, da jim lahko kako koristijo.

V iskanju sanjske službe

O tem, kakšno delo je za nas najprimernejše in si ga želimo opravljati, se lahko najbolje prepričamo pri opravljanju dela in pridobivanju delovnih izkušenj. Dobro je, da se preizkusimo na različnih delovnih področjih in v različnih vlogah ter ugotovimo, kakšno delo nam je pisano na kožo, kaj nas motivira, v kakšnem delovnem okolju se počutimo dobro, se lahko razvijamo ipd.
Študenti lahko izkoristijo prednost študentskega dela, ki omogoča neobremenjeno raziskovanje posameznih delovnih področij in menjavanje delovnih kolektivov ter oblikovanje predstave o tem, kakšna je zanje ‘idealna služba’. Zelo dober način pridobivanja informacij o trgu dela in potrebah delodajalcev je tudi obisk kariernih sejmov, kjer lahko navežemo stike z delodajalci in pridobimo informacije o tem, kako se na trgu dela kar najbolje prodati.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj