Želimo si, da nas senca starostnega obdobja ne bo odnesla naproti starostnim duševnim boleznim in demenci. Pomembno je, da za svoje možgane in telo skrbimo vsak dan. S starostjo naš spomin peša in soočamo se s slabšim kognitivnim delovanjem. Skrbite zase in svoj um in telo negujte vsak dan.
PREBERITE TUDI: Gibanje zavira staranje
Zdrava prehrana
Svoj krožnik obarvajte čimbolj pisano. Privoščite si raznobarvno sadje in zelenjavo, saj to pomeni, da boste zaužili veliko različnih vitaminov in mineralov. Le prehrana, bogata s hranili, bo vaše telo dejansko nahranila in mu omogočila kar najbolj optimalno delovanje. Uživajte veliko antioksidantov, beljakovin ter zdravih maščob. Izogibajte se sladkorju, trans maščobam, dodatkom in konzervansom, ki le zastrupljajo vaše možgane in motijo naravne kemične procese vašega telesa.
PREBERITE TUDI:
– Antioksidanti: zakaj jih potrebujemo?
– Sladkor, ubijalec moderne dobe
– 6 najbolj zdravih maščob
Gibanje
Premalo ljudi se športno udejstvuje, saj se ustrašijo že samih besed: šport, rekreacija, vadbe, gibanje. Dejstvo je, da za to, da ste fizično aktivni, ni potrebno teči maratonov ali iti v fitnes. Počnite, kar vas veseli, pojdite v naravo, igrajte badminton ali tenis. Najdite aktivnost, ki vas veseli. Gibanje je bistveno za zdrave možgane; izboljša pretok krvi in metabolizem, poveča občutljivost za inzulin, izzove našo angažiranost in dejansko izboljša možgansko strukturo in delovanje, tudi pri starajočem se prebivalstvu. Pohodništvo, joga, plezanje, plavanje, karkoli je, to izvajajte redno. Dodatne točke prejmete za rekreacijo s prijatelji, saj je socialno povezovanje z drugimi še en dober način za podporo vašemu zdravju; dokazano je bilo namreč. da je socialna izolacija povezana z vrsto škodljivih učinkov na zdravje, vključno s slabšim kognitivnim delovanjem.
Počitek
Stres je izjemno škodljiv za telo na mnogo načinov, vključno s tem, da lahko poškoduje možgane. Stresni hormoni namreč poškodujejo hipokampus – center za spomin, kar povzroči izgubo spomina. Študije so celo ugotovile, da je zaznani stres neodvisen dejavnik tveganja za predklinične faze Alzheimerjeve bolezni, kar ustvarja blage kognitivne motnje, ki se lahko še slabšajo s kronično izpostavljenostjo. In spanec je prav tako pomemben. Takrat končno pustimo, da se naši možgani počivajo in razstrupljajo, in vemo, da pomanjkanje spanja negativno vpliva na povezanost med nevroni v hipokampusu.
Dobra novica je, da lahko veliko storite, da ustavite te vplive na možgane. Najdite prostor za počitek in oddih, zmanjšajte obveznosti. Pojdite ven na sprehod, meditirajte ali pijte čaj in preberite dobro knjigo. Imejte prijetno večerno rutino – eno uro pred spanjem se odmaknite od elektronskih naprav in se sproščajte. Spite vsaj 8 ur na noč, da telesu in možganom zagotovite počitek in sprostitev, da bodo kar se da dolgo ostali zdravi in vitalni.
PREBERITE TUDI: Izgorelost, vaš novodobni morilec
