?
Mineralno olje
Prva taka sestavina, ki ima revica to ‘smolo’, da je pridobljena iz nafte, in zato avtomatično pade v koš škodljivega in prepovedanega, je mineralno olje ali paraffinum liquidum (enako velja za petrolatum, ki je navadni vazelin). Gre za eno najbolj čistih in neškodljivih olj, ki jih boste zasledili celo v kozmetičnih izdelkih najvišjega cenovnega razreda, pa seveda tudi v tistih malo nižjega, srednjega, in pa v zdravilih. Najpogosteje mu pripisujejo mašenje por, povzročanje aken, izsuševanje kože, ‘sedenje’ na koži in preprečevanje njenega dihanja, vpijanje skozi kožo v notranje organe (Vendar, mar se to dvoje ne izključuje? Vsaj bolj dosledni bi lahko bili v svojih poskusih.), v nekaterih člankih pa celo dermatitis (Zanimivo, da ravno izdelki proti dermatitisu in za zdravljenje ostalih kožnih težav temeljijo na mineralnem olju ali vazelinu, saj ne dražita kože še dodatno.), upočasnitev razvoja kožnih celic in celo prezgodnje staranje.
Spet drugi mineralnemu olju pripisujejo celo rakotvornost. Naj (ponovno) povemo, da se v kozmetičnih izdelkih uporablja mineralno olje (in ne nafta), ki je prečiščeno do največje možne mere in tako ne vsebuje nobene škodljive snovi.
In kaj od tega je res? Je sploh kaj res?
Odgovor je seveda NE. Nepoučene uporabnike skušajo prepričati, da ostali proizvajalci uporabljajo mineralno olje zato, ker je poceni, oni pa vam seveda želijo le najboljše in zato uporabljajo druge, ‘popolnoma naravne’ sestavine. Če bi vam dejansko hoteli najboljše, bi v dnevne kreme uvedli UV filtre (ki so po nekaterih teorijah tudi kar vsi po vrsti strupeni, rakotvorni in še kaj, zato se nikar ne čudimo prihajajočemu porastu kožnega raka, saj zaradi takšnih zavajajočih člankov mnogi ukinjajo uporabo UV filtrov – in to celo pri otrocih!), iz njih pobrali škodljive alkohole in mnoge rastlinske ekstrakte, ki dejansko povzročajo alergije, ekceme in dermatitise, so fototoksični, citotoksični, povzročajo pigmentne madeže in še marsikaj.
Lastnosti mineralnega olja v resnici so sledeče:
- ne povzroča alergij;
- ne maši por, saj se za razliko od naravnih maščob (olj in voskov) ne strdi in tako ne more zamašiti por (leta 2005 je bila zaradi trditev, da povzroča akne in maši pore, opravljena še ena raziskava, ki je ponovno potrdila, da to ni res. Opravljena je bila na prostovoljcih, ki so bili nagnjeni k aknam.);
- preprečuje izsuševanje kože;
- pospešuje celjenje ran.
Ne le, da od vseh slabih lastnosti, ki se mu jih očita, v resnici nima niti ene, temveč so dejstva ravno nasprotna, saj je za kožo izjemno koristno in – ne navsezadnje – tudi naravnega izvora. Sicer pa, kot že navedeno, ščiti kožo pred izsuševanjem, pospešuje celjenje in je eno redkih olj, ki ne maši por, ne povzroča aken in ne draži kože.
Odločitev, ali boste nasedli tovrstnim trditvam, je seveda vaša, mi pa (najbrž zaman) upamo, da bodo takšni članki postali preteklost in se bodo njihovi pisci potrudili dejansko raziskati zadeve, namesto da zavajajo potrošnike. Prav tako ne bi bilo odveč, če že podajajo takšne trditve, da navedejo konkretno raziskavo, ki bi njihove izjave podpirala (mi namreč nismo uspeli najti niti ene) ter navedejo vsa dejstva objektivno in brez priporočil točno določenih znamk (ki so tudi vir njihovih ‘nepristranskih in preverjenih’ člankov).
Pa da ne bo kakšnih nesporazumov – popolnoma nič ni narobe s kozmetiko, ki vsebuje izključno rastlinske sestavine (žal ne moremo reči naravne sestavine, ker bi to potem vključevalo tudi ‘nafto’), niti s tem ne, da želite samo to uporabljati – napačen je zavajajoč pristop, ki smo ga opisali že v uvodu.
