Maligni melanom: nekaj najpomembnejših dejstev, ki so vam jih zamolčali

Melanom je izjemno agresivna oblika kožnega raka, za katero nas uradna medicina vztrajno prepričuje, da je posledica (tudi zgolj zmernega in občasnega) izpostavljanja soncu.

A če malo vklopimo tisto dobro staro zdravo pamet in se spomnimo, da so bili naši predniki veliko več na soncu kot smo mi danes, pa niso poznali kožnega raka (in tudi ne večine sodobnih bolezni, ki so v resnici le posledica napačnega načina življenja), ter se lotimo raziskovanja, kaj kmalu ugotovimo, da je resnica ravno obratna.

Podatki namreč jasno kažejo, da se maligni melanom zelo pogosto pojavlja pri pisarniških delavcih, pri katerih je prisotno pomanjkanje vitamina D (ki se tvori ob izpostavljanju kože soncu oz. UV sevanju). Gre za ljudi, ki večino časa niso izpostavljeni soncu, potem pa jih nekajkrat na leto, ko so na soncu, opeče (vikend izleti, počitnice). Še večji dejavnik, ki vodi k nastanku malignega melanoma, pa je ta, da so v pisarnah izpostavljeni le UVA žarkom, ki kot vemo, so tisti, ki dejansko uničujejo našo kožo; manjka pa jim izpostavljanje UVB žarkom, ki v koži tvorijo vitamin D.

PREBERITE TUDI: Pomanjkanje vitamina D vam zelo škoduje!

Kritična je izpostavljenost (zgolj) UVA žarkom

Steklo namreč filtrira UVB žarke, UVA pa prepušča skozi in tako so izpostavljeni le škodljivemu vplivu UVA žarkov. Podatki raziskav kažejo, da je za optimalno zdravje potrebno izpostavljanje vsem valovnim dolžinam UV žarkov, torej naravnemu soncu. Podatki raziskav tudi kažejo, da ima v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, kar polovica do 80 % ljudi hudo pomanjkanje vitamina D, to pa je povezano z vrsto avtoimunskih, rakavih in kroničnih obolenj.

Strokovnjaki poudarjajo, da je to posledica kombinacije zadrževanja v zaprtih prostorih (naši predniki so večino časa preživeli na prostem) in mazanja z zaščitnimi filtri še tisto malo, kolikor smo zunaj. Tako bi bilo veliko bolje, da bi se ljudem priporočalo (skoraj) vsakodnevno nekajminutno izpostavljanje soncu in ne panično izogibanje in mazanje z visokimi zaščitnimi faktorji, ki onemogočijo nastanek še tisto malo D vitamina, kot bi nam ga lahko nastalo tistih redkih nekaj minut, ko smo na prostem.

Pomanjkanje izpostavljanja soncu

Ker žal živimo na območju, kjer pozimi sonca praktično ni oz. ne dovolj, da bi lahko naše telo ustvarjalo zadostne količine vitamina D, ga moramo zagotoviti s pomočjo prehranskih dopolnil. Pri tem je pomembno, da se zaužije zadostne količine vitamina D v obliki vitamina D3, kar pomeni najmanj 5000 IU do 15000 IU na dan (ob hudem pomanjkanju pa lahko celo več). Zelo pomembno je tudi, da se ga zaužije skupaj z vitaminom K2 in magnezijem.

PREBERITE TUDI: Pomanjkanje vitamina D lahko povzroči znake depresije

Zablodo glede sonca priznavajo tudi strokovnjaki

Tako kot glede raznih medicinskih posegov, se tudi glede priporočil glede zdravega načina življenja, ki nam v resnici škodujejo, oglaša čedalje več strokovnjakov. Med njimi je tudi pokojni univerzitetni profesor medicine z univerze Creighton ter priznan raziskovalec biologije kosti v povezavi z vitaminom D, dr. Robert Heaney. Ta je priznal, da vlada zelo pomanjkljivo oz. zgrešeno ‘znanje’ o tem, kaj je v resnici normalno in zdravo.

Eno so namreč minimalne potrebne količine vitamina D (in seveda vseh ostalih vitaminov in mineralov), da ne zbolimo za najhujšimi boleznimi – nekaj povsem drugega pa so količine, s pomočjo katerih naše telo lahko optimalno funkcionira in ohranja najboljše možno zdravje.

Vitamin D je steroidni hormon, ki v našem telesu nastaja s pomočjo holesterola (zato tudi (pre)nizke ravni holesterola niso dobre in zgodba s holesterolom je še ena zabloda sodobne medicine), ko je naša koža izpostavljena soncu.

PREBERITE TUDI: Tudi strokovnjaki končno priznavajo: pomanjkanje vitamina D posledica izogibanja soncu

UV filtri oz. zaščitni faktorji preprečujejo nastajanje vitamina D

Nanos zaščitnega faktorja 30 namreč zmanjša možnost za nastanek vitamina D za kar 97 %. In medtem, ko se z izpostavljanjem soncu nikakor ne sme pretiravati (tudi naši predniki se niso za več ur ulegli na sonce, temveč so mu bili izpostavljeni večino dni po malo časa) ter paziti, da nas ne opeče, se je dobro zavedati, da je odkar se je začelo s tovrstnimi opozorili, začela strmo naraščati pojavnost malignega melanoma – in to med mestnimi ljudmi oz. delavci v zaprtih prostorih.

Pojavlja se na predelih, ki niso izpostavljeni soncu

Kar je še posebej zanimivo oz. alarmantno – predvsem pa dovolj zgovorno – je dejstvo, da se maligni melanom pri pisarniških delavcih skoraj praviloma pojavlja na mestih, ki niso (skoraj) nikoli izpostavljena soncu oz. če so, so opečena: moški trup; zadnji del nog pri ženskah. V eni izmed raziskav so ugotovili, da je bila pojavnost malignega melanoma povečana na predelih telesa posameznikov, ki so poročali, da so se tam intenzivno mazali z UV filtri, da so zato lahko preživeli več časa na soncu.

UVA in UVB žarki

Ko smo zunaj, smo namreč izpostavljeni celotnemu spektru UV sevanja, kar je naravno in – jasno, če ne pretiravamo – zdravo. Kot že omenjeno, so za nastanek vitamina D potrebni UVB žarki, ki dosežejo le zgornje plasti kože; medtem ko so UVA žarki nevarnejši, saj prodrejo globlje in ob pretiravanju povzročajo poškodbe (prezgodnje staranje; zaviranje delovanja imunskega sistema).

Ker steklo prepušča le UVA žarke, ne pa tudi koristnih in nujno potrebnih UVB, strokovnjaki menijo, da je to razlog, da se pri pisarniških delavcih čedalje pogosteje pojavlja maligni melanom. V pisarnah so namreč izpostavljeni le UVA žarkom, manjkajo pa jim UVB oz. celotni, naravni spekter.

Drugi razlog pa je, da ko končno gredo na dopust ali izlet, to izkoristijo, da se naenkrat v prekomerni količini izpostavljajo soncu, ko koža še nima osnove in ni navajena – in sledijo opekline. Celo nezanesljiva WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) je podala izjavo: “Nastanek tumorjev je povezan z občasnim intenzivnim izpostavljanjem soncu kot so vikendi ali počitnice. Pojavnost malignega melanoma je večja pri delavcih v zaprtih prostorih kot delavcih na prostem.”

PREBERITE TUDI: Vse to so lahko posledice pomanjkanja vitamina D

Za zdravje potrebujemo celotni spekter UV sevanja

Raziskovalci se šele začenjajo zavedati pomembnosti in nujnosti UV sevanja za človekovo zdravje in obstoj. Dr. Alexander Wunsch, Ph.D., svetovni strokovnjak fotobiologije, je v intervjuju povedal: “Sonce sproži usklajene učinke endokrine prilagoditve. Vpliva na simpatetično in parasimpatično aktivnost, ki je temeljni aktivator cirkadijskega in sezonskega ritma. Naš sistem skozi oči in kožo prepozna barve svetlobe v okolju, da jim prilagodi naš hormonski sistem glede na čas in prostor. Razlika je, če sedimo na soncu v puščavi ali pa polsenci drevesa. Barve nam sporočijo – preko naših oči, možganov – kaj se dogaja okoli nas in kako ravnati, da se soočimo s trenutno situacijo.”

Glede na neštete pozitivne učinke sonca je označitev sonca oz. sončne svetlobe s strani Svetovne zdravstvene organizacije WHO za kancerogen (in priporočanje izogibanja vsakršnemu UV sevanju) nekako tako, kot bi rekli, da se moramo izogibati kisiku oz. dihanju, ker je kisik prekurzor molekule prostih radikalov, je mnenje dr. Wunscha. Tako je avstralska kampanja osveščanja o nevarnostih sonca privedla do tega, da čedalje več Avstralcem primanjkuje vitamina D. To je privedlo do porasta smrtnih obolenj, med drugim tudi raka.

Sonce je zdrav(iln)o in nujno potrebno

Čedalje bolj jasno postaja, da je redno zmerno izpostavljanje soncu nujno in koristno za večino ljudi in bi bilo veliko bolje, če bi uradni strokovnjaki priporočali slednje kot pa popolno izogibanja, ki je že prineslo vrsto grozljivih posledic.

Namreč čeprav prekomerna količina UVA žarkov škoduje naši koži, je zmerno izpostavljanje nujno potrebno. Med drugim tudi pomagajo pri ustvarjanju dušikovega oksida, ki sprošča arterije in uravnava krvni tlak. Povišan krvni tlak pa je povezan s koronarno srčno boleznijo, anevrizmo in odpovedjo srca, pa tudi demenco. In naši koži UVB ne le koristijo, temveč so nujno potrebni za vsesplošno zdravje.

Zato namesto da se na debelo namažemo z zaščitnimi faktorji in se za več ur uležemo na sonce, bodimo raje na soncu 10 minut do pol ure in se nato umaknimo v senco. Tako bo naše telo lahko tvorilo vitamin D, hkrati pa se bomo izognili nepotrebni in škodljivi kemiji, ki uničuje naše zdravje in okolje.

PREBERITE TUDI: Je sonce res tako škodljivo ali: kaj v resnici povzroča raka?