Liberalci in ateisti bolj inteligentni

Za inteligentnejše ljudi je statistično značilno, da so bolj naklonjeni družbenim vrednotam ter verskim in političnim prepričanjem, ki so novost v človeški zgodovini. Natančneje, liberalizem, ateizem ter pri moških (ne pa pri ženskah) zvestoba enemu partnerju so povezani z višjo inteligenco.

Po tej teoriji inteligentnejši ljudje prej sprejmejo evolucijsko nove preference in vrednote, inteligenca pa ni povezana s ‘starejšimi’ preferencami in vrednotami, ki so se evolucijsko izoblikovale tekom milijonov let. ‘Evolucijsko nove’ so tiste ideje, ki niso biološko zasnovane in ki jih naši predniki verjetno niso posedovali.

Ena od prejšnjih študij je pokazala, da so posamezniki, ki bedijo dlje v noč, inteligentnejši. Ker naši predniki niso imeli umetne razsvetljave, so se zbujali kmalu po vzhodu in šli spat kmalu po zahodu – bedenje v noč je torej evolucijska novost. V tej študiji dokazujejo, da smo ljudje evolucijsko ustvarjeni kot bolj konservativni – v ospredju je skrb za družino in prijatelje. Liberalna misel, da moramo skrbeti za nedoločeno število posameznikov, s katerimi nismo v sorodu in jih morda nismo nikoli videli, je evolucijsko nova.

Raziskovalci so hipoteze podprli z dolgoročno raziskavo med mladostniki – tisti, ki so se identificirali kot zelo liberalni ali ateistični, so imeli višji IQ kot tisti, ki so se identificirali kot zelo konservativni in religiozni.

Zanimivo je tudi to, da je bila med ljudmi vedno delno prisotna poligamija – pri tem so od žensk pričakovali, da bodo zveste enemu partnerju, pri moških pa to ni bilo nujno. Zvestoba enemu partnerju je torej evolucijska novost za moške in teorija predvideva, da inteligentnejši moški cenijo zvestobo bolj kot manj inteligentni. Eden od zanimivih in pričakovanih rezultatov študije pa je tudi ta, da to, koliko posameznik ceni evolucijsko ‘stare’ vrednote, kot so poroka, družina, otroci in prijatelji, ni odvisno od njegove inteligence.