Odkar se je razvedelo, kako krut in neusmiljen je način pridobivanja palmovega olja do okolja, so ga mnogi osveščeni potrošniki dali na črno listo in namesto tega začeli uporabljati kokosovega. A raziskovalci opozarjajo da je proizvodnja slednjega morda celo že hujša do okolja kot proizvodnja palmovega.

Problem izsekavanja tropskih gozdov, da se ustvarja nasade palm za proizvodnjo palmovega olja, je znan. A nova študija je pokazala, da proizvodnja kokosovega olja grozi še več živim bitjem kot palmovo ali rastlinska olja.

Izid študije je bil precejšnje presenečenje za raziskovalce. “Izid naše študije je bil presenečenje,” je povedal avtor študije Erik Meijaard. “Mnogo potrošnikov na zahodu je prepričanih, da je proizvodnja kokosovih izdelkov relativno neogrožujoča za okolje. A pokazalo se je, da moramo premisliti o vplivih kokosovih izdelkov na okolje.”

Po podatkih raziskave proizvodnja kokosovega olja prizadene 20 ogroženih vrst (rastlinskih in živalskih) za milijon litrov proizvedenega olja, kar je več kot pri ostalih oljih, npr. palmovega (3,8 vrst na milijon litrov), olivnega (4,1 vrst) in sojinega (1,3 vrste).

Študija je pokazala, da je glavni razlog za visoko število prizadetih ogroženih vrst v tem, da kokosove palme v glavnem gojijo na tropskih otokih, ki imajo izjemno bogato in unikatno živalsko in rastlinsko raznolikostjo. Vpliv na ogrožene vrste se praviloma izmeri s številom prizadetih vrst na kvadratni hektar – v tem primeru je sicer palmovo olje slabše od kokosovega.

Pridelava kokosa naj bi doprinesla k izumrtju številnih tropskih otoških vrst, vključno z belooko ptico (Zosterops semiflavus) na Sejšelih in letečo lisico na Salomonovih otokih. Vrste, ki še niso izumrle, a so zaradi proizvodnje kokosa tik pred tem, pa so miniaturni mišji jelen, ki živi na Filipinskih otokih, ter Tarsius sangirensis, ki živi na indonezijskem otoku Sangihe.

Zosterops semiflavus
Tarsius sangirensis

Avtorja opozarjata, da namenov izsledkov raziskave ni v tem, da se še kokosovo olje doda na ‘črno listo’, temveč da se potrošniki začnejo zavedati, da ima vsaka hrana določen negativni vpliv na okolje, zato naj bodo nakupi in poraba dobro premišljeni.

Kaj lahko naredimo?

Predvsem lahko potrošniki sami naredimo to, da:

  1. raje jemo manj kot več, ker je tako tudi (naj)bolj zdravo;
  2. kupujemo in jemo lokalno pridelano, kolikor se le da;
  3. pazimo, da kupimo res toliko, kot bomo pojedli, da se hrane ne meče proč.

PREBERITE TUDI:

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj